V paketu davčnih sprememb je predvidenih sedem zakonov, pri čemer ministrstvo za finance predlaga več sprememb za normirance z višjimi prihodki. Kaj te spremembe prinašajo za popoldanske s.p.-je? Kaj je trenutno predlagano glede DDV na sladke pijače?
Če bo vlada v sredo potrdila predlog davčnih sprememb, bo približno 14 tisoč samostojnih podjetnikov (s.p.) izgubilo status normiranca. To pomeni, da bodo morali svojo davčno osnovo določati na podlagi prihodkov in odhodkov, podobno kot ostali gospodarski subjekti. Celoten paket, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance in je bil junija ter v začetku julija v javni obravnavi, vključuje sedem zakonov. Cilj teh sprememb je povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva, spodbuditi inovacije in ustvarjanje delovnih mest ter izboljšati poslovno okolje.
Spremembe za normirance so namenjene preprečevanju zlorab tega sistema za zmanjšanje davčnih obveznosti. Pogoste zlorabe negativno vplivajo na tiste, ki pošteno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, saj jih postavljajo v neenakopraven položaj. Da bi zmanjšali to nelojalno konkurenco, ministrstvo za finance predlaga znižanje praga za vstop v sistem normirancev (za polni s.p.) z 100 tisoč evrov na 60 tisoč evrov letnih prihodkov. Za popoldanske s.p.-je naj bi se prag znižal s 50 tisoč evrov na 30 tisoč evrov letnih prihodkov.
Normiranci ne bodo smeli biti zaposleni drugje
Za polni s.p. ministrstvo predlaga, da bi se pri ugotavljanju davčne osnove upoštevalo normirane odhodke v višini 80 odstotkov na prihodke do 60 tisoč evrov na leto. Trenutno je ta prag postavljen pri 50 tisoč evrov. Pri popoldanskih s.p.-jih bi ohranili trenutno mejo za priznanje normiranih odhodkov v višini 80 odstotkov do 12.500 evrov, za prihodke do 30 tisoč evrov pa bi priznali normirane odhodke v višini 40 odstotkov. Novost je, da normiranec ne bo smel biti zaposlen drugje, ampak bo moral biti zaposlen v svojem s.p. Ministrstvo za finance ne predvideva prehodnega obdobja za uveljavitev teh sprememb.
Predlog davčnih sprememb, ki je pripravljen za obravnavo na vladi, vključuje tudi ukrepe za privabljanje visoko usposobljenih Slovencev, ki so se odselili v tujino. Če se odločijo za vrnitev in zaposlitev v Sloveniji, bi lahko pet let uveljavljali posebno davčno olajšavo v višini 7 odstotkov od bruto plače, pod pogojem, da so mlajši od 40 let.
Poleg spodbujanja zaposlovanja visokokvalificiranih tujcev in vračanja domačih strokovnjakov ministrstvo predlaga še dve dodatni spremembi. Prva je odprava zahteve, da nerezidenti dokazujejo, da davčnih olajšav na dohodek, ustvarjen v Sloveniji, niso uveljavljali že v svoji matični državi. Druga predlagana sprememba bi omogočila, da Slovenci, ki so zaposleni v tujini, uveljavljajo povračilo nadomestila za prehrano kot olajšavo le v višini zneska, določenega v uredbi za zaposlene v Sloveniji. Trenutno lahko uveljavljajo za 80 odstotkov višji znesek.
Če bo predlog sprejet, se bo davčna obveznost povečala predvsem za dnevne delovne migrante, ki delajo v Avstriji, katerih je po podatkih ministrstva za finance približno 15 tisoč. Tujci, ki ne bi več potrebovali dokazila, da niso uveljavljali davčne olajšave v svoji matični državi, prihajajo predvsem iz držav južno od Slovenije in jih je precej manj.
DDV na vode z okusom ne bi dvignili
Ministrstvo za finance je v predlogu za zvišanje DDV na sladke pijače z 9,5 odstotka na 22 odstotkov izključilo vodo z dodanimi aromami oziroma vodo z okusom. Tako je dvig DDV predlagan le za pijače z dodanim sladkorjem ali sladili. Pri alkoholnih pijačah in žganih pijačah pa je predlagano zvišanje trošarine za 7 odstotkov. Če bodo proizvajalci to povečanje stroškov prenesli na potrošnike, bi se cena pol litra piva lahko povečala za približno 3 cente.
Med predlaganimi spremembami je tudi novela zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki bi poenostavila postopek določanja modelov vrednotenja nepremičnin. Zaradi varstva osebnih podatkov prodajalcev predlog vsebuje določbo, da podatek o ID-nepremičnine ne bi bil več javen.
