Nova knjiga Toneta Partljiča Veter z vzhoda nadaljuje pričevanje o njegovem rojstnem mestu Mariboru. Tokrat obravnava trideseta leta, ko je Maribor postajal industrijsko središče z železničarskimi delavnicami in unikatno železničarsko stanovanjsko kolonijo. Postavljen je v čas, ko je bila zloslutna zgodovina še nekoliko oddaljena in so jo čutili le tisti bolj senzibilni duhovi, pa vendar je bilo že vse v zraku.
Gre za nekako “vmesno obdobje”, ki nevarno spominja na današnji čas. Roman Veter z vzhoda je mešanica fikcije in resničnosti, v njej pa nastopa poleg literarnih tudi vrsta resničnih osebnosti.
Pisatelj poudarja, da ne moreš pisati o minulih časih in vetrovih brez junakov, ki imajo imena; torej Maistrove vdove, stare nemške gospe, ki je po letu 1918 ostala v Mariboru, ne moreš pisati brez delavcev v tekstilnih tovarnah in železniški koloniji, brez mladih fantov in deklet.
Partljič je v pogovoru z novinarko in voditeljico oddaj o kulturi Darko Tancer – Kajnih pojasnil, da je prve zapiske za ta roman naredil v letu 2021, večino pa ga je spisal lani poleti, “ko so vsi na morju in nihče ne trka na vrata”.
