Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj je konec lanskega leta skupaj s partnerji v podonavski regiji zaključilo dva evropsko sofinancirana mednarodna projekta. Prvi je povezal historične rimske poti (ISTER), drugi pa izboljšal institucionalne zmogljivosti mest za preprečevanje odhoda mladih iz domačih okolij (TalentMagnet).
Pri projektu ISTER, ki je trajal od julija 2020 in ga je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj, je sodelovalo 15 partnerjev in deset pridruženih partnerjev iz Romunije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Avstrije, Nemčije in Srbije, od slovenskih ustanov pa sta se mu pridružila še Mestni muzej Ljubljana in Geodetski inštitut Slovenije.
Naslavljal je izziv diskontinuitete rimske dediščine, ki se odraža tako v teritorialni razsežnosti, povezani z nizko stopnjo naložb ter povezovanjem med viri dediščine ter lokalnim in regionalnim produktivnim sektorjem, kot tudi v razsežnostih vizualizacije in privlačnosti glede promocije in osveščanja o pomenu dediščine.
Glavni cilj projekta je bil zato usmerjen v ponovno odkrivanje in revitalizacijo starorimskega cestnega omrežja vzdolž podonavske regije kot ključnega gonila promocije teritorialnega razvoja, temelječega na rabi kulturne in naravne dediščine oziroma Rimske ceste.
V sklopu projekta so partnerji med drugim razvili metodološki okvir za kartiranje deležnikov, na podlagi česar je nastal katalog rimskih cest in naselbin v Podonavju, ob tem pa so se partnerji dogovorili še za skupno strategijo znamčenja, ki bo povečala njihovo prepoznavnost. Razvili so tudi inovativni spletni atlas rimskih poti in izdali priročnik.
Eden od instrumentov za zagotavljanje trajnosti projekta je bil tudi memorandum o vzdrževanju atlasa in interaktivne aplikacije, s katerim so se partnerji odločili orodja vključiti v svoje politike na lokalni, regionalni in nacionalni ravni.
Skoraj istočasno se je začel tudi dobra dva milijona evrov vreden evropski projekt TalentMagnet, ki je bil namenjen izboljšanju institucionalnih zmogljivosti mest za preprečevanje odhoda mladih iz domačih okolij.
Tudi v njem so sodelovale predvsem države podonavske regije, in sicer Madžarska, Romunija, Slovaška, Hrvaška, Nemčija, Češka, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Bolgarija in Ukrajina, ob ptujski Bistri kot vodilnem partnerju pa so iz Slovenije v njem sodelovale še ptujska in velenjska mestna občina ter Center za evropsko prihodnost (CEP).
Partnerji iz izobraževalnega sektorja, podjetništva, politike in civilne družbe so skupaj oblikovali strategije, razvili orodje in s pomočjo pilotnih aktivnosti izboljšali institucionalne zmožnosti ter razvili strateške predloge in vzpostavili model medsektorskega sodelovanja.
Projekt je naslavljal pomembnejše družbene demografske izzive in izzive na trgu dela, povzročene z begom možganov visoko izobraženih mladih iz majhnih in srednje velikih mest v regiji, z njim pa so vzpostavljali modele, orodja in načrte za privabljanje mladih talentov.
