Kristjani so ob polnoči pričakali božič, enega največjih krščanskih praznikov. Na sveti večer se ljudje običajno zberejo doma, mnogi se nato odpravijo k polnočnicam, kjer pričakajo Jezusovo rojstvo. Božič pa že lep čas ni več samo verski praznik, praznujemo ga domala vsi, saj nam božični prazniki, ki se združijo z novoletnimi, prinašajo veselje, obilje in povezanost.
Kristjani priprave na božič začnejo z adventom, ki so ga letos začeli 27. novembra
“Ta čas do božiča je namenjen temu, da se človek umiri, okrepi molitev, poveže in utrdi medsebojne odnose ter opravi kakšno dobrodelno dejanje,” je povedal priljubljeni grosupeljski župnik Martin Golob. Na prvo adventno nedeljo verniki na adventnem vencu prižgejo prvo svečo, nato vsako nedeljo še eno dodatno do končnih vseh štirih. Na predvečer božiča se adventni čas konča in začne se božič.
Praznovanje božiča spremljajo in bogatijo številni simboli
Najbolj prepoznavna so jaslice in božično drevesce, ki ju verniki običajno postavijo in okrasijo na sveti večer. Že v predkrščanskem času so med zimsko menjavo sonca okrasili prebivališča in staje z zelenjem kot simbolom, da se z menjavo sonca začne spet zeleniti in obnavljati tudi življenje. Božično drevo naj bi se lesketalo. Sodobna okrasitev izvira iz časov protestantizma v Nemčiji. Kot božično drevo se pojavljata jelka ali smreka. Božično drevo se postavlja v znak zmage življenja nad smrtjo.
Tako v svoji simboliki vsebuje zgovorno krščansko sporočilo. V začetku so se pojavila božična drevesca le v cerkvah, bolnišnicah in po bogatejših hišah. Okrašena so bila s koristnimi in uporabnimi okraski, kot so jabolka, orehi, domači keksi in igrače. Šele kasneje so postale moderne steklene krogle. Danes poznamo najrazličnejše okraske, ki se iz leta v leto spreminjano z aktualnimi trendi.
V Katoliški, Protestantski in večinoma v Pravoslavni cerkvi so verniki božič sprva praznovali ob različnih datumih, danes pa je božični dan 25. december, vendar to ne pomeni za vse istega dne. Pravoslavni verniki namesto gregorijanskega koledarja uporabljajo julijanski koledar, ki se od našega razlikuje za 13 dni, zato bo Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji božič obhajala 7. januarja. Evangeličanska cerkev božič obhaja na isti dan kot Katoliška cerkev.
