Junija se je napovedovala rast v višini 5,8 odstotka v letošnjem in 2,4 odstotka v prihodnjem letu, a bo ta po novem petodstotna, prihodnje leto pa se bo spustila na 0,8 odstotka. Inflacija bo ostala visoka in se bo začela umirjati v drugi polovici prihodnjega leta.
Kakšen je odziv viceguvernerke Banke Slovenije?
“Obeti šibkejše rasti v primerjavi s predhodnimi napovedmi so predvsem posledica velike negotovosti, vztrajanja inflacijskih pritiskov in šibkejše gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju,” je na današnji novinarski konferenci povedala viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer. Navedla je, da bo rast v letu 2024 znova dosegla 2,4 odstotka, v letu 2025 pa 2,3 odstotka.
Člani Sveta Evropske centralne banke so v četrtek tri ključne obrestne mere zvišali za 50 bazičnih točk. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vesle je dejal, da pričakujejo, da bodo “glede na znatno povišane inflacijske napovedi obrestne mere še zviševali”. Dodal je, da bo obrestne mere treba zviševati, preden bodo dosegle ravni, ki so dovolj restriktivne, da bi se inflacija čim prej vrnila na ciljno dvoodstotno raven.
Osnovna inflacija naj bi vrh dosegla meseca marca prihodnje leto
Inflacija bo ostala visoka in bo letos znašala 9,3 odstotka. Prihodnje leto naj bi bila 6,8-odstotna, v letu 2024 4,2-odstotna in v letu 2025 2,3-odstotna. “Ocenjujemo, da je skupna inflacija vrh dosegla julija. Še vedno pa se krepi osnovna inflacija, za katero ocenjujemo, da bo vrh dosegla marca prihodnje leto,” je dodala direktorica analitsko-raziskovalnega centra Arjana Brezigar Masten.
Inflacija je široko osnovana. Letos so rast inflacije poganjale cene energentov in hrane, vedno bolj pa se krepi osnovna inflacija, ki teh cen ne upošteva, je pojasnila. Energetsko inflacijo po njenih besedah blažijo vladni ukrepi. Brez njih bi bila skupna inflacija letos višja za 0,7 odstotne točke, v letu 2023 pa za dve odstotni točki, so izračunali v Banki Slovenije.
