Na energetsko draginjo in vsesplošno pričakovane podražitve se pripravljajo tudi v humanitarnih organizacijah.
A tudi njihova skladišča so vse bolj prazna. Materialne dobrine le s težavo krijejo, saj so stroški nabave le-te vse večji.
Dodatna sredstva za denarno pomoč bodo poskušali zbrati z apelom na številna podjetja.
Visoki zneski na položnicah za ogrevanje in elektriko so bili težava že lansko zimo, kar pa so reševali tudi s pomočjo energetskih vavčerjev mariborske občine. Posledično se nadejaj, da bo mestna občina zagotovila neporabljena sredstva vavčerjev, s katerimi bodo lahko lajšali stiske pomoči potrebnim.
Opažajo od 10 do 15 odstotkov več ljudi, ki pridejo po pomoč. Večje stiske so v mestnih središčih, kjer socialno ogrožene osebe nimajo neke možnosti, da bi si sami pridelali hrano.
Na Rdeči križ se sicer obrača veliko starejših ljudi, predvsem tistih, ki živijo sami, pa tudi veliko družin. A ne samo takšnih, v katerih je zaposlen zgolj en starš, ampak tudi drugih, kjer sta zaposlena oba, a prihodki ne zadostujejo za preživetje.
Medtem, ko se revščino pogosto povezuje z brezposelnostjo, velik delež med revnimi predstavljajo pravzaprav zaposleni. Zlasti zato, ker prejemajo tako nizke dohodke, se soočajo s številnimi ovirami, ki jim otežujejo najti zaposlitev in obdržati delo, prihraniti denar in ohraniti občutek lastne vrednosti.
