V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin maja na letni ravni v povprečju zvišale za 8,1 odstotka, od aprilskih pa so bile višje za dva odstotka. Majska letna inflacija je najvišja po aprilu 2002, ko Slovenija še ni bila v EU in območju evra.
V enem letu so se cene v povprečju zvišale za 8,1 %. Cene blaga so bile v povprečju višje za 9,8 %, cene storitev pa za 4,8 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 11,8 %, trajno blago za 9,2 % in poltrajno blago za 3,3 %.
K letni inflaciji so največ (1,9 odstotne točke) prispevale višje cene naftnih derivatov. Tekoča goriva so se podražila za 42,6 %, dizelsko gorivo za 40,6 %, bencin pa za 34,8 %. Velik vpliv (1,7 odstotne točke) je imela tudi podražitev hrane za 11,1 %. Stanovanjska in gospodinjska oprema ter izdelki za tekoče vzdrževanje stanovanj so se podražili za 10,5 % in k inflaciji prispevali 0,8 odstotne točke. Podražitve avtomobilov (za 11,1 %) ter izdelkov in storitev iz skupine rekreacija in kultura (za 5,9 %) so inflacijo zvišale po 0,6 odstotne točke. 0,5 odstotne točke vpliva so imele še podražitve gostinskih storitev (za 9 %).
V primerjavi z majem 2021 je bila električna energija cenejša za 15,8 % in je inflacijo znižala za 0,6 odstotne točke, še za 0,3 odstotne točke so jo ublažile pocenitve telefonskih in telefaks storitev (za 6,3 %).
V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 2 %. K mesečni inflaciji so največ (0,5 odstotne točke) prispevale višje cene naftnih derivatov. Po 0,3 odstotne točke vpliva na mesečno inflacijo so imele podražitve oblačil in obutve ter hrane. Zvišanje cen električne energije za je prispevalo 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke vpliva pa so imele podražitve v skupinah zemeljski in mestni plin, toplotna energija , počitniški paketi , nastanitvene storitve , gostinske storitve ter stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj . 0,1 odstotne točke so prispevale še vse preostale podražitve. Opaznejših pocenitev v maju ni bilo.
