Bančni sistem je kljub zaostritvi epidemioloških razmer v 11 mesecih lanskega leta ustvaril razmeroma visok dobiček pred davki v višini 471 milijonov evrov. K temu je pomembno prispeval enkratni učinek združitve dveh bank, Nove KBM in Abanke. 

Kako so v lanskem letu poslovale Banke?

Banke so ob ponovnem porastu vlog nebančnega sektorja tako kot v predhodnih mesecih med naložbami povečale predvsem sredstva na računih pri centralni banki. Medletna rast posojil nebančnemu sektorju je ostala pozitivna, vendar z 0,5 odstotka najnižja po novembru 2016.

Novembra lani se je obseg posojil povečal za 31 milijonov evrov, predvsem zaradi rasti stanovanjskih posojil in posojil tujcem. Slednja se povečujejo od septembra lani dalje, vendar le pri posameznih bankah, hkrati pa ta posojila ohranjajo nizek, manj kot triodstotni delež vseh naložb. Ob razmeroma stabilnih razmerah na nepremičninskem trgu so se stanovanjska posojila nadalje povečevala, novembra za 4,2 odstotka medletno.

Nedonosne izpostavljenosti bank so se v zadnjem lanskem četrtletju začele povečevati v skupinah komitentov, ki so z epidemiološko krizo najbolj prizadeti. Dvomesečni porast za 21 milijonov evrov je delno posledica metodološke spremembe v prikazovanju obresti od nedonosnih izpostavljenosti, delno pa tudi njihovega dejanskega porasta.

Višji delež nedonosnih izpostavljenosti 0,1 odstotka

“Pri podjetjih je izrazito izstopal porast teh izpostavljenosti v gostinstvu, s prirastom za 2,6 odstotne točke v zadnjih dveh mesecih na 10,1 odstotka, in v javnih storitvah za 0,7 odstotne točke na 8,1 odstotka. Prerazvrščanje terjatev v skupine s povečanim kreditnim tveganjem v številnih drugih dejavnostih nakazuje verjetno poslabšanje kakovosti naložb tudi v drugih delih portfelja,” so navedli v Banki Slovenije.

Donosnost na kapital pred obdavčitvijo je znašala 10,5 odstotka. Ob upadu kreditiranja in nižji donosnosti bančnih naložb so neto obrestni prihodki v 11 mesecih lani za 6,3 odstotka zaostajali za predlanskimi v enakem obdobju. Zniževanje neto obrestne marže se je posledično nadaljevalo, novembra lani je za zadnje enoletno obdobje znašala 1,59 odstotka.

Količnik skupne kapitalske ustreznosti se je v tretjem četrtletju 2020 na konsolidirani osnovi povečal na 20 odstotkov, količnik CET1 pa na 18,2 odstotka, kar je posledica povečanja regulatornega kapitala in zmanjšanja tveganju prilagojene aktive. Delež najbolj likvidnih oblik naložb v bilančni vsoti se je povečal na zgodovinsko najvišjo raven, znašal je 19,2 odstotka.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj