Povprečne drobnoprodajne cene moke, kruha, mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter drugih živil na koncu vertikalne verige sicer rastejo, vendar slovenski kmetje in zadruge tega ne občutijo, saj tudi dobiček ostaja na koncu verige. Stanje ima lahko veliko večje posledice, kot si mislimo, saj slovenskega kmeta sili v prodajo preko meja. Vprašanje je torej povsem na mestu: Bo torej slovenski potrošnik na trgovinski polici v prihodnosti še imel možnost izbire lokalnega porekla hrane?
Slovensko kmetijstvo je v nezavidljivim položaju, še posebej glede na napovedi za naslednje mesece, ki so zaskrbljujoče. Razlogi za podražitve so predvsem v covid krizi, ki je po besedah mag. Marka Juraka, spremenila trgovske poti in ekonomske odnose in tako ustvarila videz, da vsega primanjkuje ter s tem pognala cene navzgor.
Strmo rast vhodnih surovin kmetijske pridelave na svojih plečih občutijo slovenski potrošniki ter slovenski kmetje in njihove zadruge. Odkupne cene slovenskih kmetijskih pridelkov in klavne živine namreč ne sledijo dosedanjemu dvigu drobnoprodajnih cen živil na trgovinskih policah niti napovedanim podražitvam na strani živilsko predelovalne industrije.
Čas je, da država zavzame bolj odločno stališče in zaščiti domače proizvajalce pred vedno močnejšim organiziranim pritiskom velikih proizvajalk hrane iz EU na male trge, kot je naš.
Argument skupnega EU tržišča, na katerem lahko delujemo, nam čez nekaj let, ko bomo popolnoma odvisni od drugih, ne bo pomagal.
