V Mariboru se je zaključil projekt Kolesarko mesto, s katerim so v Mariborski kolesarski mreži naslovili in reševali izzive, ki preprečujejo, da bi ljudje spremenili svoje potovalne navade in iz vsakodnevne uporabe avtomobila prešli na kolo kot svoje prevozno sredstvo. Zaključek projekta, ki se je začel leta 2019 pa ne pomeni, da so končane tudi aktivnosti za promocijo trajnostne mobilnosti v Mariboru.
Namen projekta je bil spodbujati kolesarjenje kot obliko trajnostne mobilnosti ter ozaveščati javnost o pomembnosti le te. Kolesarjenje namreč velja za eno izmed najbolj naravnih, trajnostnih in okoljsko neškodljivih oblik prometa, Maribor pa je praktično ustvarjen za tovrstno obliko prevoza.
V okviru projekta je na terenu potekalo več aktivnosti kot so denimo kolesarski zajtrki, mobilne kolesarske delavnice ter recikliranje in nadgradnja odsluženih koles. Prav koncept kolesarskega omrežja, ki v obliki 11 kolesarskih koridorjev povezuje vse mariborske mestne četrti in okoliške občine, bi lahko pomenil kolesarski preporod mesta.
Se je pa danes začel tudi festival Kolesarsko mesto, ki pa so ga morali v Mariborski kolesarski mreži zaradi trenutnih epidemioloških razmer deloma preseliti na splet. Se pa Maribor kljub le počasnemu razvoju kolesarske infrastrukture vseeno kolesarsko prebuja. Če je bil še leta 2004 delež kolesarjev v prometu zgolj štiri odstoten, je danes kolesarjev že 10 odstotkov.
Dogodki v okviru festivala Kolesarsko mesto bodo sicer vrstili še do nedelje 19. aprila, že jutri pa bo potekal tudi Posvet o financiranju projektov razvoja kolesarske infrastrukture v evropski finančni perspektivi 2021 – 2027.