25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami in dekleti. Problem, ki v sodobnem svetu nima kaj iskati, še vedno pogosto ostaja skrit za štirimi stenami in javnost nase opozori šele takrat, ko pride do tragedije. Epidemija koronavirusa, ki je postregla z večjo negotovostjo med ljudmi, nervozo in ponavljajočimi se lockdowni, je pereč družbeni problem samo še poglobila.
Več kot 260 milijonov žensk na leto je še pred izbruhom koronakrize doživelo fizično ali pa spolno nasilje s strani svojega partnerja. Epidemija je to strahotno statistiko še poglobila
Pri nasilju v družini, v katerem so žrtve večinoma ženske in dekleta, gre za pandemijo zatiskanja oči. Sorodniki, sosedje in prijatelji pogosto sumijo, da se za nekimi vrati dogaja nasilje, a informacija o tem ne pride do tistih, ki bi lahko ukrepali. Poleg stigme, ki spremlja nasilje v družini, je vzrok za to tudi naše nerazumevanje razlik med konfliktom in nasiljem.
Zatiskanju oči pred problemom se pridružuje tudi problem prelaganja odgovornosti. Vse prevečkrat je zaznati občutek, da naj bi bila za nasilje odgovorna žrtev in ne tisti, ki nasilje izvaja. Temu pogosto verjamejo tudi same žrtve.
V velikem delu družbe namreč še vedno velja miselnost, da je za srečno družinsko življenje odgovorna ženska. Po drugi strani pa povzročitelji nasilja izkoriščajo neravnovesje moči med partnerjema.
Do konca tega leta je žrtvam nasilja še na voljo pomoč v okviru projekta Na varnem si, kjer je mogoče dobiti psihosocialno pomoč, ki jo zagotavljajo izkušene psihologinje. Na spletni strani projekta je mogoče tudi anonimno prijaviti nasilje. V Podravju lahko žrtve nasilja le tega prijavijo tudi na eni izmed 24-ih varnih točk.
Zaposleni na teh točkah so seznanjeni s projektom in bodo znali pravilno ukrepati. Nasilje je mogoče prijaviti na tri načine.
