Toča se v poletnih mesecih v Sloveniji pogosto pojavi, ob tem pa velikokrat močno poškoduje stanovanjske in gospodarske objekte, avtomobile in drugo infrastrukturo, največ škode pa povzroči v kmetijstvu.
A kot zmeraj se zapleta pri denarju, pereča pa je tudi razprava o učinkovitosti letalske obrambe proti toči. Meteorološka stroka že dlje časa opozarja, da tovrstna obramba pred točo ni učinkovita, na drugi strani pa zagovorniki obrambe trdijo nasprotno.
In kako protitočna obramba sploh deluje?
Nastanek toče je povezan z razvojem nevihtnega oblaka kumulonimbusa. Gre za vertikalno najbolj razvit oblak, ki lahko sega skoraj od tal pa vse do vrha troposfere .
Glavna ideja obrambe pred točo je zmanjšanje števila podhlajenih kapljic v oblaku, kar bi lahko dosegli z zamrzovanjem le-teh. Sprijemanje drobnih ledenih delcev z zametki toče je namreč veliko manj učinkovito kot v primeru podhlajenih kapljic.
Ena od možnosti je, da bi jih posuli s suhim ledom, pri čemer bi vsa voda v oblaku zamrznila, precej pogosteje pa se za dosego tega cilja uporablja srebrov jodid, ki ima podobno kristalizacijsko strukturo kot led.
Če bi posuli dovolj veliko količino srebrovega jodida enakomerno po vsem oblaku, bi vse vodne kapljice, ki nastajajo v njem, spremenili v majhne ledene delce, s tem pa bi popolnoma preprečili nastanek toče.
