Vstopili smo v adventni čas

Danes se s prvo od štirih advetnih nedelj se začenja adventni čas, s katerim Katoliška cerkev začenja novo cerkveno leto in neposredno pripravo na božič. Latinska beseda “adventus” pomeni “prihod” in se v krščanskem jeziku nanaša na prihod Jezusa Kristusa.

V cerkvah v adventnem času prevladuje vijolična barva, ki simbolizira spokornost, pri bogoslužju pa berejo berila, ki napovedujejo prihod Jezusa Kristusa. Najbolj značilno zunanje znamenje tega časa je adventni venec, ki v pričakovanju božiča krasi cerkve in mizo v številnih domovih. Običajno ima štiri sveče, pri čemer verniki prvo prižgejo na prvo adventno nedeljo, torej danes, nato pa vsako nedeljo po eno dodatno, zadnjo pa v nedeljo pred samim božičem.

Adventni venec se je pojavil šele sredi 19. stoletja

Adventni venec, kot ga poznamo danes, se je prvič pojavil v Hamburgu leta 1838. Evangeličanski pastor Johanan Wichem je zbral revne otroke in jih naselil v staro hišo, ki je postala njihov dom. Ker je želel, da bi otroci preživeli kar najlepši adventni čas, je naredil velik lesen obod in nanj namestil 24 sveč, 19 majhnih za vsak dan in 4 velike za 4 adventne nedelje.

Postopoma je prižigal sveče, obred pa je bil otrokom tako všeč, da ga je pastor ponavljal vsak dan. Več kot deset let kasneje so leseni obod začeli okraševati tudi z zimzelenimi vejicami, kmalu pa je leseni obod povsem izginil, venec pa je bil spleten zgolj iz rastlinja. Običaj se je sčasoma razširil po vsej Nemčiji, od tod prešel v druge evropske države in zatem še v Ameriko. Do konca stoletja je običaj živel povsod, kjer živijo kristijani.

 

 

 

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj