Na veliko soboto, ki letos pade na 30. marec, se kristjani spominjajo Jezusa v grobu. Ta dan je posvečen molitvi in tihemu premišljevanju o Jezusovem trpljenju in smrti. Verniki v cerkve prinesejo velikonočne jedi, da bi jih duhovnik blagoslovil. Zvečer pa bodo potekale slovesne vigilije, ki pomenijo vrhunec velikonočnega tridnevja.
Blagoslov velikonočnih jedi
Velikonočna jedila so simbol Jezusovega vstajenja in novega življenja. Na veliko soboto verniki v košarah prinesejo v cerkev šunko, pirhe, hren, potico in druga tradicionalna jedila. Duhovnik jih blagoslovi z molitvijo in sveto vodo. Blagoslovljena jedila naj bi prinesla zdravje, srečo in obilje v dom.
Vigilija velike noči
Vigilija velike noči je slovesno bogoslužje, ki se začne v soboto zvečer in se nadaljuje do nedelje zjutraj. S tem bogoslužjem se kristjani spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Vigilija je sestavljena iz več delov:
- blagoslov ognja
- procesija z velikonočno svečo
- branje svetopisemskih besedil
- krstno bogoslužje (če so katehumeni)
- obnova krstnih obljub
- evharistija
Vigilija velike noči je najpomembnejše bogoslužje v cerkvenem letu. To je čas veselja in radosti, saj kristjani praznujejo zmago življenja nad smrtjo.
Slovesne vigilije v Sloveniji
Slovenski škofje bodo na veliko soboto vodili slovesne vigilije v stolnicah. V Ljubljani bo vigiliji predsedoval nadškof Stanislav Zore, v Mariboru nadškof Alojzij Cvikl, v Kopru škof Jurij Bizjak in v Novem mestu škof Andrej Saje. Papež Frančišek bo vigiliji predsedoval v baziliki svetega Petra v Rimu.
Velika sobota je dan tihega čaščenja, blagoslova in veselja. To je dan, ko se kristjani spominjajo Jezusove smrti in vstajenja ter se veselijo novega življenja.
