V Pomurju beležijo bistveno zmanjšanje kmetijskih gospodarstev. Med letoma 2005 in 2023 se je število kmetij v regiji zmanjšalo za več kot 3900, pri čemer je opazno tudi upadanje govedoreje.
Na nedavni okrogli mizi v Tišini, namenjeni razpravi o prihodnosti kmetijstva v Pomurju, so ugotavljali, da se mladi vse manj odločajo za kmetovanje, kar predstavlja generacijski izziv v tej panogi.
Dogodek, ki ga je organizirala Informacijska točka Europe Direct Pomurje, Zveza govedorejcev Pomurja in Govedorejsko društvo Tišina, je bil namenjen razpravi o izzivih, s katerimi se soočajo kmetje v regiji, ter o vidikih prihodnjega razvoja na lokalni, nacionalni in evropski ravni.
Stanko Kapun, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, je opozoril, da se je v omenjenem obdobju število kmetij v Pomurju zmanjšalo za 3910, vendar pa gre pri tem za opuščanje kmetijske dejavnosti, ne pa za propad kmetij. Opuščene kmetije pogosto prevzemajo druge kmetije in se razvijajo na drugih področjih.
Aleš Horvat, vodja oddelka za živinorejo pri Kmetijski gozdarski zbornici Murska Sobota, je dodal, da se tudi govedoreja krči v Pomurju, pri čemer opažajo razlike med različnimi deli regije.
Večina udeležencev okrogle mize je izpostavila pomanjkanje zanimanja mladih za prevzem kmetij. Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine, je poudarila, da je le 4,6 odstotka mladih kmetov, starih do 35 let, kar je pod evropskim povprečjem.
Poleg tega je opozorila na visoke stroške, pomanjkanje socialne in dohodkovne varnosti ter težave pri dostopu do kmetijskih zemljišč in finančnih sredstev.
