Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije zaradi nestrinjanja s predlaganim strateškim načrtom skupne kmetijske politike 2023-2027 zahteva takojšen sestanek s premierjem Janezom Janšo. Če njihove zahteve ne bodo upoštevane, bodo začeli z aktivnostmi za vseslovenski protest kmetov.
Kakšne so ugotovitve KGZS?
“Svet KGZS ugotavlja, da višina razpoložljivih finančnih sredstev v predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 ne zadostuje za prilagoditev slovenskega kmetijstva novim prihajajočim izzivom. Za namen posodobitve in prilagoditve ter zagotavljanja večje samooskrbe z varno in kakovostno hrano v naslednjem petletnem programskem obdobju slovensko kmetijstvo nujno potrebuje dodatna finančna sredstva v višini 380 milijonov evrov,” so sporočili iz KGZS, potem ko je Svet KGZS zasedal na temo predloga načrta, a je izredno sejo prekinil.
Zahtevajo takojšen sestanek s predsednikom vlade, na katerem bi predstavili zahteve sveta zbornice. “Predsedniku vlade smo poslali zahtevo, a se še ni odzval, prepričan pa sem, da se bo v kratkem. Danes smo sprejeli sklep, da bomo, če bomo naleteli na gluha ušesa, organizirali vsesplošni protest kmetov,” je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič.
Razrez zagotavlja denar za kmetijstvo, a so na svetu KGZS ugotovili, da je teh sredstev premalo. “Kljub temu da je bilo v finančnem razrezu že zagotovljenih nekaj sredstev, ki nam jih je vlada namenila, pa smo danes ugotovili, da je teh sredstev bistveno premalo. Zato zahtevamo, da se sredstva ponovno razdelijo in se nam namenijo dodatna sredstva,” pravi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.
V naslednjih petih letih želijo 380 milijonov evrov
Žveglič je dodal, da si želijo dodatnih sredstev v višini 380 milijonov evrov v obdobju petih let, saj bi po njihovih izračunih ta sredstva omogočila razvoj mladih kmetov, ohranitev in razvoj družinskih kmetij, predvsem pa bi slovenskim državljanom zagotavljala oskrbo z zdravo, varno in kakovostno hrano.
Član Sveta KGZS Žiga Kršinar je prav tako opozoril na prenizka sredstva, zaradi česar številne kmetije na razpisih ostanejo brez nujno potrebne pomoči. Navedel je primer kmetijskega razpisa, na katerem je 91 od 110 prijavljenih kmetij ostalo brez sredstev.
“Vemo, da gre pri tem za ogromne številke. Vse kmetije so imele že pripravljanje papirje in sredstva, ker tu ne gre za 100-odstotno financiranje, ampak okoli 40-odstotno. Tako smo na slovenskih kmetijah ostali brez približno 30 milijonov investiranega denarja kmetov, s čimer bi pridobila nova delovna mesta, razvili obstoječe kmetije in zagotovili kvalitetno, varno slovensko hrano,” je zaključil Kršinar.