Včeraj pa je v državnem svetu na pobudo prve slovenske novodobne fundacije – Ustanove dr. Antona Trstenjaka ob 30-letnici delovanja te ustanove potekala javna razprava, ki je obravnavala vprašanje bega kadrov in s tem v zvezi izvedbo razvojnih projektov v prostoru severovzhodne Slovenije. S spodbujanjem inovativnih razvojnih projektov bi mladim pomagali pri uresničevanju njihovih lastnih razvojnih potencialov, predvsem pa povrnili njihovo zaupanje v perspektivo dobrega življenje tudi v domačih krajih.
Beg možganov je močno povezan s spremembami v gospodarstvu in ima vpliv na razvoj družbe. Običajno pod pojmom “beg možganov” smatramo ljudi, ki na svojem področju predstavljajo neko dodano vrednost ali konkurenčno prednost in so zato zaželeni v podjetjih, saj močno sodelujejo pri njegovem napredku. V Sloveniji je beg možganov zaskrbljujoč v Vzhodni kohezijski regiji.
Centralizacija je v Slovenji, navkljub njeni majhnosti, velik problem. Poleg privilegiranosti visokošolskih zavodih, so tudi vsi raziskovalni centri v Zahodni kohezijski regiji.
Visoko izobražen kader je v razvitem okolju bolj cenjen, obenem pa mu ponujajo boljše pogoje za življenje. Vendar ne samo pogoje, temveč tudi spodbujanje k napredovanju, nadaljnjemu izobraževanju ter sodelovanju z pomembnimi ljudmi.
Rešitve, o katerih je bilo govora, zahtevajo podprtost s primernim izobrazbenim in celovitim gospodarskim ter družbenim okoljem. Odgovor na vprašanje, kako zajeziti “beg možganov” v tujino, je ključnega pomena ne le za razvoj Severovzhodne Slovenije, temveč celotne države.
Že iz vsakodnevne gneče ob prometnih konicah je mogoče predvidevati naslednje: z dnevnimi migracijami je najbolj obremenjena občina Ljubljana. Vanjo vsak dan prihaja okrog 127.600 oseb iz drugih občin, kar je 15-odstotkov vse delovno aktivne populacije v Sloveniji.
