Strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji letno zavržemo kar 17.000 ton tekstila, na ekološki način pa predelamo zgolj 15% takšnega tekstila. Preostanek odpadnih oblačil konča v sežigalnici ali celo na odlagališčih. V okviru evropskega tedna zmanjševanja odpadkov je komunalno podjetje Snaga pripravilo posebne aktivnosti.
Če bi podaljšali življenjsko dobo našim oblačilom za samo tri mesece, bi svoj ogljični, vodni in odpadkovni odtis zmanjšali za 5 do 10 odstotkov. V Sloveniji v primerjavi z nakupom novih oblačil kupimo samo 0,62 % rabljenih oblačil, le 0,12 % pa si jih izposodimo ali izmenjamo.
Tekstil je zaradi svoje sestave slabo razgradljiv, največji problem sodobnega tekstila je sestava iz plastike, pri njegovi razgradnji pa nastaja tudi metan, ki je kar 21-krat močnejši povzročitelj globalnega segrevanja kot ogljikov dioksid. Količina oblačil, ki jih kupujemo Evropejci, se je v zadnjih desetletjih povečala za 40 %.
V proizvodnji tekstila uporablja cca 1900 kemikalij, od tega jih je 165 nevarnih po standardih regulativ Evropske unije. Ocenjuje se, da se s pranjem letno v okolje na globalni ravni izloči pol milijona ton mikrovlaken, zato so sintetična oblačila eden največjih virov mikroplastike v morjih.
Po podatkih Zbornice komunalnega gospodarstva so izdelki iz tekstila, poleg odpadne elektronske opreme, eden najhitreje rastočih vrst odpadkov v Evropski uniji, trend naraščanja teh odpadkov pa se bo nadaljeval tudi v prihodnosti.vv
