Namen projekta »Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja« je ustvariti zdravo, slikovito krajino, temelječo na vzdržni rabi prostora, ki bo privlačna tako za turiste, rekreativce kot bivajoče.

Kot je pojasnil dr. Marko Dobrilovič z Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je slovensko podeželje s pospeševanjem pridelave prestrukturiralo krajinsko/ekološko sliko kulturne krajine. Kot borci za trajnostni razvoj so travniški sadovnjaki (obstoječi in načrtovani) med zelo pomembnimi činitelji. Z njimi varujemo tla, ohranjamo in pospešujemo biotsko pestrost, skrbimo za opraševalce in naravne sovražnike, nudimo življenjski prostor dvoživkam, pticam, vzpostavljamo ekološke povezave med različnimi življenjskimi prostori (med gozdom in njivo).

Potrebna je interdisciplinarnost vseh deležnikov

Pobuda za projekt je prišla od kmetov in kaže na visoko motiviranost in željo po spremembah. To je ob podpori stroke ključ do uspeha. Za celosten vpogled so zato zasnovali interdisciplinarno ekipo, ki povezuje kmete, strokovnjake iz krajinske arhitekture, sadjarstva, ekonomije in upravljanja projektov ter zainteresirano strokovno in laično javnost.

Raziskovalci Biotehniške fakultete ugotavljajo, da se je znanje o travniških sadovnjakih izgubilo med generacijami, zato v okviru projekta zainteresiranim kmetom svetujejo glede umeščanja travniških sadovnjakov v prostor. Pridelki so (bodo) ekološko pridelani in z uspostavitvijo mreže pridelovalcev tudi ciljno usmerjeni na trg. Z uveljavljanjem metode – načina vključevanja in obnove travniških sadovnjakov v prostor – bo slovensko podeželje pridobilo in ohranilo marsikateri tradicionalen krajinski vzorec.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj