spot_img

Število primerov mišje mrzlice letos v enormnem porastu

V zadnjem tednu

- Oglas - spot_img

Da letos narašča število primerov mišje mrzlice, so predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prvič javno opozorili aprila. Ob tem so pozvali k previdnosti ob opravilih, kjer bi lahko ljudje prišli v stik z mišjimi iztrebki, na primer pri čiščenju kleti in drvarnic. Prav tako že vse leto opozarjajo na previdnost pri gibanju v naravi in tudi pri delu v naravi.

Kaj sploh je mišja mrzlica?

Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oz. mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Bolezen se z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v izločkih glodavcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka.

Mišja mrzlica se ponavadi pojavlja ciklično. Večje število primerov pristojni zaznajo enkrat na nekaj let. Na NIJZ kot vzrok za tolikšen porast primerov mišje mrzlice letos navajajo, da je bukev lani v jeseni obilo rodila. Posledično je bilo na voljo veliko žira, kar pomeni, da je bilo vsaj teoretično dovolj hrane za glodavce. Če je na voljo dovolj hrane, se živali tudi hitreje množijo, k temu pa lahko prispevata tudi toplo poletje in zgodnja jesen.

Večina letošnjih primerov mišje mrzlice, to je 253 od vseh 562, spada pod goriško statistično regijo, občina z največ primeri mišje mrzlice pa je Nova Gorica. Tam so letos doslej našteli 77 primerov. Število letošnjih primerov močno presega število primerov v zadnjih letih. Po informacijah, ki so razvidne iz podatkovnega portala NIJZ za obdobje od leta 2015 do 2019, je bilo v Sloveniji v omenjenem obdobju največ primerov mišje mrzlice v letu 2019, in sicer 252.

Letos je močno naraslo tudi število primerov zajčje mrzlice oz. tularemije

NIJZ je letos doslej prejel prijave o 47 primerih zajčje mrzlice, lani pa so v celotnem letu potrdili dva primera. Tudi večina letošnjih prijav, skupno 34, spada pod goriško statistično regijo. Bolnišnično zdravljenje je potrebovalo 21 zbolelih za zajčjo mrzlico, umrl ni nihče, so navedli pri NIJZ.

V preteklosti so bili primeri zajčje mrzlice pri nas redki. Denimo v letih od 2004 do 2013 so na NIJZ prejeli do štiri prijave letno, desetletno povprečje je znašalo 1,3 prijave letno. Povzročitelj tularemije je bakterija, ki se prenaša s stikom denimo z zajci, kunci, voluharji in mišmi ter tudi z vbodom klopa. Redkejša možnost okužbe je še z inhalacijo prahu, ki nastaja na primer med kmečkimi opravili in z zaužitjem kontaminirane hrane in vode. Prav to se je zelo verjetno zgodilo tudi v letošnjih primerih na Tolminskem in Ajdovskem, kjer je okužba prišla iz manjšega zasebnega onesnaženega vodnega vira.

- Oglas - spot_img

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

- Oglas - spot_img

Zadnje novice

Najmlajši hospitaliziran covidni bolnik je star 31-let

petek so v Sloveniji ob 7507 PCR-testih potrdili 2270 okužb z novim koronavirusom, je objavil Nacionalni inštitut za javno...

VAŠ GLAS

Se boste cepili s tretjim odmerkom cepiva proti Covid-19?

Hitre novice

Več podobnih novic

- Oglas - spot_img