Samomor: Breme, ki ga svojci nosijo vse življenje

Foto: Pixabay

V Sloveniji letos že četrto leto obeležujemo mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki jih je prizadel samomor bližnjega. Obeleževanje tega dne na tretjo soboto v novembru poteka že več let, v Sloveniji pa ga letos obeležujemo pod sloganom Novo upanje: socialna bližina kljub fizični razdalji.

Za samomor se veliko pogosteje odločajo moški

V Sloveniji vsako leto zaradi samomora umre okoli 400 ljudi. Lani je samomor prizadel 394 družin, leto prej 353, v letu 2017 pa kar 411 družin. A posledice samomorov se dotaknejo še veliko več ljudi. Ocenjujejo namreč, da vsak umrli v bolečini in hudi stiski zapusti šest ljudi: može, žene, mame, očete, brate, sestre. Med njimi so tudi najmlajši, otroci in najstniki.

Povprečna starost prebivalca, umrlega zaradi samomora v Sloveniji v letu 2015, je bila 57,5 leta. Tveganje za samomor narašča s starostjo. Med umrlimi zaradi posledic samomora je več moških kot žensk. Več kot tri četrtine samomorov storijo moški; to razmerje se skozi leta ni bistveno spreminjalo. Največ samomorov na 100.000 prebivalcev v letu 2015 je bilo v koroški statistični regiji (36,5 na 100.000 prebivalcev), najmanj v primorsko-notranjski statistični regiji (11,4 na 100.000 prebivalcev).

Starostno specifična stopnja umrljivosti zaradi samomorov po starostnih skupinah in spolu na 100.000 prebivalcev starostne skupine. (Vir: Zdravstveni statistični letopis NIJZ, 2018)

Covid-19 povzroča stiske, ki bodo za mnoge prehude

Čeprav je samomor kompleksno dejanje, kjer na odločitev posameznika o končanju lastnega življenja ponavadi vpliva več različnih dejavnikov, so stiske v v tem negotovem času zagotovo velike. Vseeno nekateri zapisi na spletu dokazujejo, da se posamezniki z negotovostjo in strahom vse težje spoprijemajo.

Trenutne razmere lahko pri marsikomu vzbudijo čustva strahu, negotovosti, skrbi, žalosti, brezupa in podobno. Prav tako lahko spremembe življenskega stila, ki so vezane na epidemiološko situacijo, marsikomu onemogočijo, da se s svojimi težavami sooča na način, ki ga je vajen od prej. V takšnih razmerah je najpomembneje, da še naprej ohranjamo stabilnost in rutino v naših vsakodnevnih življenjih. Vzpostavite si urnik življenja, ki vam bo najbolj ustrezal in ki vam bo pomagal ohranjati občutek varnosti. Vzdržujte konstanten ritem dnevnih aktivnosti, dnevnih obrokov in spanja ter ne pozabite skrbeti za higieno in telesno urejenost.

Za umrlimi ostanejo svojci, ki breme nosijo do konca življenja

Samomor, ki se zgodi v družini, običajno zaznamuje vse njene člane. Strokovnjaki opažajo, da je v Sloveniji pereče pomanjkanje terapevtskih skupin za pomoč svojcem po samomoru v družini. Glede na obseg potreb in pobude žalujočih bi jih potrebovali po vseh regijah. Dokler ta pomoč ne zaživi, lahko svojci nasvet poiščejo pri osebnem zdravniku, ali psihiatru, psihologu ali psihoterapevtu, ki dela v najbližjem zdravstvenem domu, na psihiatrični kliniki ali v zasebni oziroma koncesionarski praksi. V primeru hude duševne stiske pa lahko pokličejo 112.

 

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj