Preživijo le največji in inovativni

0
39

Kmetijskih gospodarstev v Sloveniji je vse manj. Število teh se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo skoraj za petino, krčijo se polja in vinogradi. V teh razmerah morejo kmetje, če ne želijo samo preživeti, pač pa od svojega pridelka tudi živeti, nenehno iskati nove priložnosti, kako čim uspešneje nagovoriti domačega potrošnika.

Jasno je, da vse težje preživijo manjši kmetje in vinogradniki, pa tudi tisti, ki se ne uspejo dovolj hitro prilagajati na nove izzive. Biti kmet ali vinogradnik pomeni biti odvisen tudi od kmetijske politike, od zakonitosti trga ter od vremenskih razmer. Vsi ti dejavniki so v zadnjih letih vplivali na to, da mnoge obdelovalne površine preraščajo travniki in gozdovi.

V Mariborskem vinorodnem okolišu se je nakopičilo še več težav. Vinarji, ki so v prejšnjih letih svoje grozdje lahko prodajali tudi v Avstrijo, so se znašli pred zaprtimi vrati.
Zanimanje za kmetijstvo in vinogradništvo med mladimi je, mladi prevzemniki z novimi prijemi in idejami lahko obogatijo ponudbo. A težava je drugje, pravi sogovornik.
Proti tem težavam se lahko pridelovalci borijo z inovativnostjo in nenehno širitvijo svoje ponudbe. Uspešni so tisti, ki svojim gostom in kupcem ponudijo še nekaj več.

Odnos Slovencev do slovenskega kmeta je dober. K temu pripomore vse večja priljubljenost lokalne pridelave.
Epidemija je sicer na začetku izpostavila pomen lokalne samooskrbe, a so kupci v veliki večini na to hitro pozabili.

A pridelovalci, ki svoje pridelke velikim trgovskim mrežam pogosto prodajajo po cenah, ki komaj pokrijejo stroške pridelave, težko konkurirajo dumpinškim cenam uvoženih pridelkov. In to je anomalija, ki jo slovensko kmetijstvo že dolgo neuspešno rešuje.

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here