Dnevu slovenske hrane in projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki bo v vrtcih in šolah potekal 19. novembra, je letos dodana še zgodba o tradicionalnem kmečkem obroku. Ta ozaveščevalni projekt mladih o lokalno pridelani hrani in prehranskih navadah je pomemben, tudi v luči zmanjševanja količine zavržene hrane in vplivu na podnebje. Tokratni zajtrk ima slogan Zajtrk s sadjem – super dan, navezujoč se na mednarodno leto sadja in zelenjave, ki ga je za letos razglasila Generalna skupščina Združenih narodov.
Pri projektu, ki letos poteka s sloganom Zajtrk s sadjem, super dan sodeluje 15 vladnih in nevladnih organizacij, letos nad organizacijo bdi Zadružna zveza Slovenija.
Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek je zadovoljen z rastjo povpraševanja po hrani slovenskega porekla. Smer je po njegovem mnenju prava, a bo verjetno treba preteči celo obdobje generacije, da pridemo do drugačnih odločitev pri samih potrošnikih, pridelovalci pa morajo narediti to, da jim bodo potrošniki tudi čez desetletja lahko zaupali.
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je pred evropskim tednom zmanjševanja odpadkov izpostavil pomen zmanjševanja odpadne hrane. Polovica vse zavržene hrane nastane namreč v gospodinjstvih, zato je treba spremeniti nakupovalne vzorce, potrošnike je treba ozaveščati, da kupujejo racionalno, preudarno, zdravo in toliko, kolikor rabijo.
Zajtrk je dobra naložba v zdravje, ozaveščanje pa je v zadnjem desetletju prispevalo tudi k boljšim prehranjevalnim navadam. Ljudje ki redno zajtrkujejo imajo boljše prehranske navade, saj v svojo prehrano vnesejo več prehranskih vlaknin, manj nasičenih maščob in lažje vzdržujejo primerno telesno težo.
Dnevu slovenske hrane in projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki bo v vrtcih in šolah potekal 19. novembra, je letos dodana še zgodba o tradicionalnem kmečkem obroku, z namenom promocije slovenske lokalne hrane.
