December je mesec, ki se ga večina nas še posebej veseli, saj nas praznično, decembrsko vzdušje nehote popelje v neko drugo dimenzijo dojemanja vsakdanjosti, tudi v kulinariki.
Medtem ko smo v preteklosti bolj sledili tradiciji, ki je po vsej Sloveniji zajemala koline, pražen krompir, mesne dobrote in potico, je danes to bolj spomin kot pravilo.
Ključno je, da tudi v prazničnem času lahko preizkusimo vse, za kar med letom morda zmanjka časa, ter tako v krogu svojih najbližjih ustvarjamo nepozabne spomine.
Stare šege narekujejo, da za silvestrovo ni dobro jesti perutnine. Prašič namreč rine naprej, kura pa praska nazaj. V osrednji Sloveniji ob tem velja šega, da bo sreča odletela od hiše, če bomo jedli perutnino. V knjigi Praznično leto Slovencev, avtorja Nika Kurenta, pa je napisano, da gospodinje tudi za Silvestrovo še marsikje pripravljajo mizo tako kot za božič.
Poleg svinjine, ki simbolizira napredek in obilje, med te jedi nekateri uvrščajo še lečo, in sicer zaradi oblike, ki spominja na zlatnike, in sarmo, ker naj bi kuhani zeleni listi zelja spominjali na zložen denar.
Po dveh letih covidnih ukrepov, ki je najbolj prizadela prav gostince, pa je covid med drugim dokazal, da dobri gostinci navkljub težkim izzivom vedno najdejo svojo pot.
Zato srečno in dobre volje ob obloženih mizah, za katere tako vemo, da se bodo večinoma šibile pod različnimi dobrotami. Spomnimo pa se tudi na tiste, kjer bo takšnega obilja zaradi ekonomske stiske precej manj. Morda tudi s kakšno pozornostjo v zadnjih urah tega leta. Ob vsem tem pa za vse velja, kot navaja Niko Kurent: Če dobre volje in sit stopiš v novo leto, boš takšen vse leto.
