Posnetki spolnih zlorab otrok: vnovič porast deleža najmlajših žrtev

Fotografija je simbolična

Na prijavno točko Spletno oko je v letu 2019 prispelo 521 prijav spletnih strani, ki naj bi prikazovale posnetke spolnih zlorab otrok. Po pregledu je bilo ugotovljenih, da je bilo med njimi 305 primerov, ki so bili po oceni prijavne točke nezakoniti. Večina preostalih primerov je prikazovala spolne aktivnosti odraslih oseb.

V primerjavi z letom 2018 se je občutno povečalo tako število prijav kot tudi nezakonitih primerov. Sporni primeri so bili posredovani v pregled in obravnavo Policiji in prijavnim točkam držav, kjer so se vsebine nahajale – najpogosteje je bilo to na Nizozemskem in v ZDA.

Med prijavami, posredovanimi organom pregona, je največji delež prikazoval otroke stare od 7 do 10 let, zaznati pa je bilo tudi ponovni porast deleža posnetkov, na katerih so žrtve najmlajši otroci, stari od 0 do 6 let. Slednjih je bilo 20 % vseh (leta 2018 jih je bilo 14 %, leta 2017 pa 8 %). Še porastel je tudi delež posnetkov, ki so prikazovali hujše oblike spolnih zlorab. Delež teh je bil 61 % (lani 55 %). Na posnetkih so bile žrtve v veliki večini primerov deklice.

Čeprav se je ena prijava, ki je vsebovala elemente kaznivega dejanja nanašala tudi na vsebino naloženo na strežniku v Sloveniji, v letu 2019 ni bila spisana nobena kazenska ovadba zoper storilce.

Sovražni govor največkrat usmerjen proti prebežnikom

Porast števila prijav in domnevno nezakonitih primerov beležijo tudi pri prijavah sovražnega govora na internetu. Uporabniki spleta so lani prijavili 773 primerov domnevno nezakonitega sovražnega govora, kar je nekoliko več kot leto prej, potencialno kaznivih pa je bilo 90 primerov oziroma 55 več kot lani. Na Policiji so po pregledu prijav podali 21 kazenskih ovadb.

Pri primerih, posredovanih Policiji, je šlo najpogosteje (v 42 % primerov) za sovražni govor na osnovi nestrpnosti do prebežnikov. 23 % primerov so predstavljale prijave nestrpnega govora proti pripadnikom islamske veroizpovedi. Omenjeni kategoriji se v veliki meri prepletata in če bi deleže sešteli, bi obe kategoriji skupaj dosegli skoraj dve tretjini (65 %) vseh primerov domnevno nezakonitega sovražnega govora.

Enajst odstotkov primerov se je nanašalo na nestrpnost v povezavi s političnim ozadjem. Med vsemi prejetimi prijavami, ki so v letu 2019 prispele na Spletno oko, je bilo sicer 35 % takih, ki so jih opredelili kot družbeno nesprejemljiv sovražni govor, 36 % primerov je predstavljal žaljivi govor, 13 odstotkov primerov pa je bilo ocenjenih kot domnevno nezakonit sovražni govor. Največ prijavljenih vsebin se je nahajalo na družbenih omrežjih, nekaj manj na novičarskih portalih, nekaj pa tudi na forumih.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj