Konference se udeležujejo notranji ministri držav Zahodnega Balkana, izvršna direktorja Evropskega azilnega podpornega urada EASO in Frontexa, predstavnik Europola, prek videopovezave pa sta se oglasila tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson in portugalski notranji minister Eduardo Cabrita. V razpravah so se osredotočili na upravljanje z mešanimi migracijskimi tokovi ter preprečevanje in preiskovanje spolnih zlorab otrok na spletu.

Partnerji v regiji so v upravljanje z migracijami vključili velike napore in sprejeli tudi ustrezne zakonodajne rešitve, ki jih je sedaj treba preliti v prakso. Na srečanju so se osredotočili na nadaljnji razvoj sistemov upravljanja z migracijami, vključno s področjem vračanja v države izvora, ki bi jih lahko nadgradili ob pomoči mednarodnih partnerjev. »Vztrajnost in trdoživost pri vzpostavljanju in implementaciji dogovorov z državami izvora predstavlja edinstveno priložnost za krepitev regije. Vzajemno delovanje, ki ga usklajujemo na tem procesu, nam je lahko pri tem v veliko pomoč in oporo. Hkrati pa izkazuje iskreno željo in odziv na potrebo po skupnem naslavljanju nezakonitih migracij na zahodnobalkanski migracijski poti.«

Današnja razprava je pokazala, da upravljanje z mešanimi migracijskimi tokovi ostaja kompleksen izziv v regiji, ki ga je treba obravnavati prednostno. »Regionalni partnerji si še naprej prizadevamo za širše zbliževanje standardov in zmogljivosti ter pri upravljanju meja slonimo na konkretnih potrebah in prilagojenem pristopu,« je dejal Hojs in dodal: »Veseli me, da obstaja zanimanje za vzpostavitev interoperabilnega identifikacijskega sistema in nadaljnjo poglobitev sodelovanja med EU in Zahodnim Balkanom. Prav tako pa se je v razpravi jasno pokazalo, da je nujno sodelovanje med državami in da mora izmenjava informacij potekati v obeh smereh.

Drugi del konference je bil namenjen preiskovanju in preprečevanju spolnih zlorab otrok na spletu. Spolna zloraba otrok je eno najtežjih kaznivih dejanj, ki ima za žrtve daljnosežne in resne življenjske posledice. Otroci so še posebej ranljiva skupina, saj se pogosto ne zavedajo morebitnih groženj. Hkrati zaradi epidemioloških razmer vedno več časa preživijo na spletu in so tako še bolj izpostavljeni temu, da postanejo žrtve spolne zlorabe.

Pomen obravnave tega področja smo ministri Brdo procesa prepoznali že marca lani na srečanju v Ljubljani. »Letos smo pregledali doseženi napredek na podlagi lani sprejetih zaključkov ter izmenjali mnenja o nadaljnjih aktivnostih in prednostnih nalogah mreže preiskovalcev. Dosegli smo vidnejši napredek, pomembno pa je, da še naprej krepimo sodelovanje ter ozaveščamo o potencialnih pasteh novih tehnologij.« Mreža strokovnjakov se bo do konca leta posvetila varni rabi interneta in uvedbi preventivne kampanje Reci NE!, leta 2022 pa izgradnji dodatnih potrebnih zmogljivosti. »Ob tem me veseli, da prepoznavamo dodano vrednost podpore institucij in agencij EU, predvsem Europola in Cepola, ki s skupnim usposabljanjem ter izmenjavo znanja in dobrih praks poglabljajo delovanje mreže. Z aktivnostmi bomo nadaljevali tudi med slovenskim predsedovanjem Svetu EU, ki se začne 1. julija letos.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj