Šolsko leto 1970/71 bo ostalo v spominu kot leto, ko ob sobotah ni bilo več pouka. Tako kot letos, je bil 1. september tudi pred 50 leti, ko se je začelo šolsko leto 1970/71, torek. Tisto šolsko leto pa je bilo posebno predvsem zato, ker od tedaj učenci in dijaki niso več hodili v šolo ob sobotah. Uveden je bil 5-dnevni šolski teden.
Za zvezek je bilo tedaj treba odšteti 1,15 dinarja (sedanjih 0,75 evra) v Ljubljani ali Mariboru; v Kopru in Novem mestu pa nekaj več (0,80 evra). Kdor pa se je moral pred začetkom pouka tudi ostriči, ga je to stalo 6,32 dinarja (4,12 evra).
Skoraj enkrat več učiteljev, za enkrat manj otrok
V osnovne šole je bilo v šolskem letu 1970/71 vpisanih 217.974 učencev, od teh 28.826 v 1. razred. Od 27.617 učencev, ki so v šolskem letu 1969/70 končali obvezno osemletno šolanje, se jih je v naslednje šolsko leto kar 83 odstotkov oz. 22.895 vpisalo v srednje šole. V primerjavi s šolskim letom 2019/20 se je od tedaj delež vpisanih po posameznih vrstah izobraževanja znatno spremenil.
Na začetku tega šolskega leta je bilo v osnovno šolo vključenih 190.156 učencev, kar je skoraj 4000 več kot v preteklem šolskem letu. Vpisanih pa je bilo 900 prvošolcev manj. Po napovedih Sursa se bo trend naraščanja števila učencev v osnovnih šolah počasi začel obračati, kar se kaže v zmanjševanju števila vpisanih v 1. razred, kot posledica demografskih sprememb.
V osnovnih šolah je v preteklem šolskem letu poučevalo 19.268 učiteljev in učiteljic, med njimi pa so prevladovale ženske (88 odstotkov). V srednjih šolah je bilo tako razmerje nekoliko bolj v prid moškim kot v osnovni šoli, saj je bilo med 6292 učitelji 33 odstotkov moških in 67 odstotkov žensk.
Pred 50 leti je v osnovnih šolah poučevalo skupaj 11.428 učiteljev in učiteljic, med njimi je bilo 23 odstotkov moških in 77 odstotkov žensk. Obratno pa je bilo razmerje med moškimi in ženskami v srednjih šolah, saj je bilo med 4930 učitelji navsezadnje 61 odstotkov moških in 39 odstotkov žensk, so še dodali na Sursu.
