spot_img

Najbogatejša zbirka glasbil nacionalnega pomena

V zadnjem tednu

- Oglas - spot_img

V današnji rubriki Regionalna preteklost Vam predstavljamo najbogatejšo zbirko glasbil nacionalnega pomena, ki jo hranijo na ptujskem gradu. Zbirko glasbil, namenjenih umetni in ljudski glasbi, dopolnjuje notno gradivo in orodje za izdelovanje inštrumentov. Razstava je razdeljena po tematskih sklopih, ki obiskovalcu predstavijo glasbila od arheološke dediščine naprej.

Eden osrednjih eksponatov ptujskega muzeja je tibia, redka arheološka najdba iz 2. ali 3. stoletja. Antična piščal, umetelno izdelana iz kosti, bakrene obloge in bronaste pločevine, je morala biti dragocenost že v času rimske Petovione. Rimljani pa so ji pripisovali magično moč.

V vitrini levo je na ogled  viola d’amore, izdelek izvrstnega praškega izdelovalca J. U. Eberleta iz leta 1732. Pod strunami za igranje ima simpatetične strune, uglašene oktavo višje, ki pri igranju sozvenijo in ustvarjajo značilno romantično barvo zvoka. Vsaj od konca 17. stoletja so godala izdelovali tudi na Slovenskem.

Mestni godbeniki imajo na Ptuju že dolgo tradicijo. Godbo mestne garde prikazuje relief iz leta 1815 s štirimi godbeniki in kapelnikom, ki stoje okrog mize in muzicirajo. Razstavljena so glasbila, značilna za ta čas:  klarinet, fagota, flavta, basshorn in bobni. Izdelali so jih priznani dunajski in graški mojstri.

Za potrebe mesta je bila 1855 ustanovljena civilna mestna godba. Godbeniki so nastopali na mestnih svečanostih, na promenadnih koncertih in pri predstavah v mestnem gledališču.

Do 18. stoletja je beseda klavir označevala vsa glasbila s tipkami, vključno z orglami. Leta 1709 je bil izdelan prvi klavir s kladivci, ki je v nekaj desetletjih popolnoma zasenčil klavikord in čembalo. Najstarejši klavir s kladivci v ptujski zbirki je instrument K. Benedickta iz Gradca, izdelan okrog leta 1785.

Didaktično zasnovana razstava  razkriva vpogled v obrt celjskega baročnega orglarskega mojstra Janeza Frančiška Janečka. Mojster češkega porekla je deloval v obdobju, ko se je močno razmahnilo opremljanje cerkva z orglami, plemstvo pa je za grajske kapele in potrebe domačega muziciranja naročalo salonske pozitive.

Zbirka glasbil v ptujskem gradu je nacionalnega pomena, saj velja za najbogatejšo v Sloveniji z okoli 300 glasbili za igranje umetne in ljudske glasbe.

- Oglas - spot_img

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

- Oglas - spot_img

Zadnje novice

Še pomnite? 12 mariborskih izdelkov, ki smo jih poznali vsi!

Zgodba o mariborski industriji se je začela pisati v času druge industrijske revolucije, ko so industrijski obrati skoraj v...

VAŠ GLAS

Pogoj PCT se mi zdi...

Hitre novice

Več podobnih novic

- Oglas - spot_img