V letu 2020 se je zaradi epidemije covida-19 povečalo število nadzorov, ki so jih opravili na Inšpektoratu RS za delo. Na področju varnosti in zdravja pri delu so jih opravili okoli 7000, kar je 2000 več kot leto prej. Pri tem so ugotovili več kot 8000 kršitev in izdali 3500 ukrepov.
Epidemija na tem področju predstavlja velik zalogaj
Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnil direktor inšpekcije varnosti in zdravja pri delu na inšpektoratu Slavko Krištofelc, je epidemija novega koronavirusa na njihovem področju pomenila veliko spremembo in velik zalogaj, način nadzorov je postal drugačen, v nadzore glede koronavirusa pa so se vključevali vsi inšpektorji z inšpektorata za delo, ne glede na področje, ki ga sicer pokrivajo.
Izdanih 3500 ukrepov v letu 2020 je bilo po njegovih navedbah enakomerno razporejenih na ureditvene odločbe, prekrškovne postopke in opozorila. Januarja letos pa so v povezavi z novim koronavirusom opravili 4000 inšpekcijskih pregledov, je dejal.
Slavko Krištofelc, direktor Inšpekcije varnosti in zdravja pri delu v Inšpektoratu za delo: Epidemija je za delo IRSD pomenila velik zalogaj, način inšpekcijskih nadzorov se je spremenil, podobno tudi prijave, dobili smo nove vloge.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 18, 2021
Inšpektorji so preverjali, na kakšen način delodajalci uvajajo ukrepe
Preverjali so predvsem ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusnih okužb in kako se jih potem delavci tudi držijo. “Velik poudarek smo namenjali temu, kako se uporablja zaščita dihal, kako se držijo priporočene medsebojne razdalje, kako je s prezračevanjem oziroma higieno prostorov in delovnih mest,” je navedel.
Prav tako pa so po njegovih besedah preverjali, kako je epidemija vplivala na drugačno organizacijo dela, torej na zmanjševanje prisotnosti delavcev na delovnem mestu oziroma uvajanje dela na domu, redčenje ljudi pri malicah, pri prihodih na delo in podobno.
Kot je navedel inšpektor, so bile v prvem polletju preteklega leta kar pogoste kršitve glede uporabe mask, uporaba ni bila dosledna zlasti na hodnikih oziroma v skupnih prostorih in pa ponekod v pisarnah. V prostorih proizvodnje ob tekočih trakovih in linijah pa se je osebna varovalna oprema dokaj ustrezno in smiselno uporabljala.
Krištofelc, IRSD: Velik poudarek smo namenjali uporabi zaščite dihal, držanja medsebojne razdalje, prezračevanja, higiene oz. razkuževanja delovnih mest in kako je koronavirus vplival na drugačno organizacijo dela: delo od doma, organizacija prehrane, prihodih na delo.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 18, 2021
Poleg nadzorovanja ukrepov tudi podaja strokovne pomoči
Delodajalci so spraševali, kako interpretirati sprejete vladne odloke, delavci pa so jih spraševali, ali in kakšne maske je treba nositi ter ali jih delodajalec lahko pošlje na delo na domu.
Vprašanja inšpektoratu so se večinoma nanašala na to, kako dokazovati, da se je delavec dejansko okužil na delovnem mestu, in kakšni so postopki pridobivanja stoodstotnega nadomestila.
Krištofelc, IRSD: Ker je bilo veliko okužb tudi na delovnih mestih (predvsem pri zdravstvenem osebju) smo imeli tudi veliko vprašanj, kako dokazati, da je do okužbe prišlo pri delu in si s tem zagotoviti 100% nadomestila za bolniško odsotnost.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 18, 2021
V letu 2019 je bilo prijavljenih okoli 10.000 poškodb oziroma nezgod pri delu, lani pa nekaj več kot 13.000, pri čemer jih je bilo nekaj več kot 5000 povezanih s koronavirusom, Med njimi jih je bilo kar veliko s področja zdravstva, je navedel Krištofelc.
Trenutno inšpektorji po njegovih navedbah večjo pozornost namenjajo ugotavljanju, kako so delodajalci to področje ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa uredili z internimi akti in kako njihovo izvajanje tudi nadzirajo.
