V času, ko vse več zaračunava ležarine za fizične osebe za visoka stanja na računih, mnogi posamezniki razmišljajo o tem, kako svoja sredstva oplemeniti še kako drugače, kot v obliki depozitov pri bankah. Zaradi vse nižjih bančnih obrestnih mer, so zato za nekoliko agresivnejše vlagatelje zanimive tudi druge oblike varčevanja in plemenitenja sredstev.

V zadnjem času smo na celotnem evrskem območju priča okolju zgodovinsko nizkih, tudi negativnih obrestnih mer in visoke likvidnosti. Razmerje med krediti je izrazito neugodno, saj banke še vedno zberejo več depozitov kot je obseg danih posojil. Obseg kreditiranja namreč ob negotovih razmerah upada, gospodinjstva pa svoj denar varčujejo. Nekatere banke so se zato že odločile, da bodo tistim z najvišjimi depoziti zaračunavale zadrževanje sredstev na računih.

Banke bodo ob tem začele svojim komitentom predstavljati tudi druge, za njih donosnejše oblike varčevanja. Po mnenju naložbenih strokovnjakov je to korak v pravo smer in pomeni normalizacijo trga.

Iz bank sporočajo, da ležarine ne pomenijo kaznovanja posameznikov, ki varčujejo, pač pa gre za sporočilo strankam, da obstajajo optimalnejše oblike varčevanja. Kot alternativa bančnim depozitom in vlogam se tako pojavlja predvsem varčevanje oziroma investiranje na trgu vzajemnih skladov in vrednostnih papirjev. Čeprav gre za naložbe, ki so bolj tvegane kot bančni depozit, pa naj bi bilo naravno gibanje trgov vedno usmerjeno k rasti.

Slovenske banke pri uvajanju ležarin sicer sledijo zgledu iz drugi držav Evropske unije, kjer so banke ležarine oziroma negativne obrestne mere sprva uvedle za vloge podjetij, v zadnjem času pa vse več bank podobno uvaja tudi za vloge gospodinjstev.