Letos se je mošt v vino spremenil brez velikih javnih prireditev

0
41

Za vinarje, vinogradnike in druge ljubitelje žlahtne kapljice je november v znamenju njihovega osrednjega praznika – martinovega. Ta praznik pomeni simboličen zaključek celoletnega truda v vinogradih in je namenjen uživanju sadov trdega dela.

Martinovanja so zadnja leta vse bolj podobna nekakšnim festivalom, veselicam in preobilnim pojedinam, s tem pa pospešeno izgubljajo svoj pravi pomen in poslanstvo. Letošnje martinovanje pa prvič v zgodovini poteka drugače. Edina dovoljena možnost, ki jo lahko izberemo je martinovanje doma z družino.

V zakladnici slovenskih ljudskih pregovorov najdemo zanimive tudi takšne, ki veljajo na svetega Martina. Ja, Martin poskrbi, da iz mošta nastane vino. A, nekateri med njimi napovedujejo tudi vreme… Če je Martin oblačen ali meglen, pride zima voljna kot jesen.
Več kot pregovorov pa obstaja tudi običajev.
Martinovo, tako kot vsi prazniki, ima nekaj posebnosti tudi v prehrani. Za ta praznik je značilna vsaj ena jed, ki je zelo tipična, in to je perutnina, s posebnim poudarkom na goseh in na racah.

Martinovo pa je po tradiciji tudi dan, ko se spozna, kolikšen bo pridelek vina in kakšna bo njegova kakovost. Letošnji pridelek grozdja naj bi bil dober.

Slovenski vinogradniki naj bi v letu 2020 na približno 15.300 hektarjih vinogradov pridelali približno 106.150 ton grozdja. Sorte grozdja za pridelavo belega vina naj bi obrodile 7,1 tone na hektar, kar je za 3% več kot v letu 2019. Belega grozdja naj bi se tako nabralo 75.290 ton. Rdeče sorte grozdja naj bi obrodile nekoliko slabše od belih; nabrali naj bi jih 6,6 tone na hektar, približno toliko kot lansko leto, skupaj pa 30.852 ton.

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here