Doma smo v 2020 pridelali malo manj kot 750.000 ton žit, to je za 17 % več kot v 2019. Domača potrošnja v 2020 je bila za 2 % nižja kot v 2019 in je dosegla skoraj 840.000 ton. Ker je bila proizvodnja žit v 2020 količinsko precej večja, potrošnja pa manjša kot v 2019, se je stopnja samooskrbe z žiti v 2020 glede na 2019 povečala, bila je 89-odstotna.

Posebno nizke stopnje samooskrbe so v letu 2020 izkazovale bilance sadja skupaj (36 %), zelenjave (48 %), krompirja (60 %) in medu (67 %). Višji stopnji samooskrbe sta izkazovali bilanca mesa (84 %) in bilanca jajc (95 %).

Sadja vseh vrst skupaj smo v 2020 pridelali 113.000 ton ali – tudi zaradi ugodnejših vremenskih razmer – za približno tretjino več kot v 2019. Večja kot v 2019 je bila v 2020 tudi domača potrošnja sadja, ki je dosegla okrog 310.000 ton. Stopnja samooskrbe s sadjem je bila 36-odstotna. Stopnja samooskrbe s svežim sadjem je bila v tem letu nekoliko višja, in sicer 49-odstotna.

Višja potrošnja na prebivalca pri sadju, zelenjavi, krompirju in medu, nižja pri žitih, mesu in jajcih

Potrošnja nekaterih skupin kmetijskih proizvodov na prebivalca se je v 2020 v primerjavi z 2019 povečala, nekaterih skupin pa zmanjšala. Po začasnih podatkih se je nekoliko povečala potrošnja sadja (za 1 %), zelenjave (za skoraj 2 %), krompirja (za 3 %) in medu (za 30 %, vendar so bile količine porabljenega medu zelo majhne), nekoliko pa se je zmanjšala potrošnja mesa (za 3 %), žit (za 4 %) in jajc (za 11 %).

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj