Zaradi podnebnih sprememb se krepi število in intenzivnost vročinskih valov v Evropi, posledično pa se bo krepila tudi energetska revščina v poletnih dneh, so na današnjem posvetu nevladnih organizacij poudarili udeleženci. Ob tem so izpostavili potrebo po učinkovitem in odločnejšem prepoznavanju poletnih potreb po hlajenju.
Kot so v sporočilu za javnost poudarili v društvu Focus, si v EU več kot 100 milijonov ljudi oziroma okoli petina prebivalstva poleti ne more privoščiti udobno hladnih domov. Pri tem so v najslabšem položaju ljudje z nižjimi dohodki in pripadniki ranljivejših skupin, ki pogosto živijo v neustreznih domovih in imajo slabši dostop do hlajenja.
»Hlajenje in poletno toplotno udobje v javnih in zasebnih prostorih je treba prepoznati kot pomembna vidika trenutnega razumevanja energetske revščine in ju upoštevati pri sprejemanju novih ukrepov in politik,« so zapisali v Focusu.
Ključno je prilagajanje in energetsko učinkovita bivališča
Po mnenju udeležencev posveta je treba pri načrtih za prilagajanje podnebnim spremembam upoštevati vedno bolj vroča poletja in vključevati na primer več večjih zelenih površin v mestih, naložbe v udobna energetsko učinkovita stanovanja, dobro zasnovano ulično vegetacijo.
»Problematiki poletne energetske revščine je potrebno nameniti več pozornosti, jo vključiti v opredelitev energetske revščine in jo tudi statistično spremljati,« je dejala Lidija Živčič iz Focusa, sicer tudi koordinatorica mednarodnega projekta EmpowerMed, ki naslavlja izziv energetske revščine v Sredozemlju, s poudarkom na vključevanju in opolnomočenju žensk.
Poudarila je tudi pomen medsektorskega pristopa, saj so dejavniki energetske revščine globoko strukturni in segajo daleč onkraj triade »nizek dohodek-slaba energetska učinkovitost-visoki izdatki«, za katero se tradicionalno šteje, da pogojuje energetsko revščino.
Po besedah direktorja IPoP – Inštituta za politike prostora Marka Peterlina imajo različne družbene skupine različne zmožnosti spopadanja z vročinskimi valovi. Na ta račun so posledice poletne energetske revščine zato tudi v prostoru neenakomerno razporejene.
»Raziskave kažejo, da je eden ključnih dejavnikov tveganja manjša družbena povezanost. S prostorskega vidika je to predvsem posledica okolja, ki ne omogoča dovolj vsakdanjih medsebojnih stikov in ne daje občutka varnosti, zaradi česar se predvsem starejši več zadržujejo v svojih stanovanjih in so zelo nezaupljivi,« je predstavil.
