Epidemija covida 19 nas je naučila, da bi morali samozadostnost slovenskega kmetijstva negovati in širiti. Kratke verige so ključne. V Sloveniji so v dvajsetih letih uničili vse slovenske živilsko-prehranske firme. Praktično ni nobene več resne čisto slovenske velike firme in kar v večini bogati prehrano slovenskih ljudi je večinoma prišlo iz uvoza.

V razpravi je izpostavil nujnost vseživljenjskega izobraževanja o zdravi prehrani in opozoril, da pogosto pozabljamo tudi na kulturni in socialni vidik hrane. Pa tudi šolski sistem z leti osveščanju o pomenu zdrave prehrane namenja vedno manj pozornosti.

Član sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in kmetovalec Marko Cigler je ocenil, da je epidemija covida-19 ogrozila obstoj številnih kmetov. Pokazalo se je, da je primarna kmetijska proizvodnja v samem procesu pridelave hrane veliko bolj izpostavljena tveganjem kot drugi partnerji v prehranski verigi ter da je v verigi prenizko zavedanje o tem, da je ta močna le toliko, kot je močan njen najšibkejši člen.

Opozoril je, da je tradicionalno kmetijstvo v zadnjih 40 letih nadomestila hitra industrializacija kmetijstva, s katero je prišla specializacija večjih kmetij ter večja uporaba pesticidov, gnojil in krmnih dodatkov. Manjše kmetije so bile opuščene, posledično so podeželske skupnosti doživele velike družbeno-ekonomske spremembe.

Podpredsednik SLS in poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič  je na okrogli mizi poudaril, da ni pomembno samo, koliko hrane proizvedemo, temveč tudi, kako jo distribuiramo, koliko stane in kako dobro je poskrbljeno za vse člene v prehranjevalni verigi. Nenazadnje je po njegovih besedah pomembno tudi, kako ozaveščeni so potrošniki glede tega, kaj v resnici jedo.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj