Sprememba občinskega prostorskega načrta velikokrat spominja na misijo nemogoče. Od pridobivanja številnih dovoljenj do zapletenih procesov v sodelovanju s številnimi deležniki.
Gre za dolgotrajne postopke, ki se z leti spreminjajo, predvsem pa obsežno komplicirajo.
Večina obdravskih občin je omejena z naturo 2000. Dodatno je pri podeželskih občinah pestra vegetacija, ki je življenjski prostor številnim živalim. Vse to pa močno podaljšuje pridobivanje dovoljenj.
Tako so se predstavniki lokalnih skupnosti primorani dnevno soočati z jezo in negodovanjem občanov, ki vztrajno sprašujejo, kako lahko s svojo parcelo ravnajo.
Kot opozarjajo številne lokalne skupnosti, pravila sprejetja temeljnega prostorskega akta niso točno dorečena. Vse je odvisno od predstavnika resornega ministrstva, s katerim so primorani sodelovati. Vmes se menjavajo zakoni in velikokrat imajo občutek, da je več kot od dokazil odvisno od sreče.
