Pomemben vidik trajnostnega kmetijstva je poleg zasledovanja okoljskih ciljev, kar pomeni nahraniti naraščajoče prebivalstvo na način, da se ohranja biodiverziteta in se zmanjšajo izpusti toplogrednih plinov, njegova ekonomičnost in konkurenčnost, ki mora zagotavljati kmetu dostojno življenje in omogočati nadaljnji razvoj.
Zavedati se moramo, da je pred kmetijstvom velik izziv, kako prehraniti vedno več ljudi. Urbanizacija je tista, ki zahteva, da se vedno več hrane pridela in pripelje ljudem, ki to hrano rabijo in jo lahko kupijo po dostopni hrani.
Po besedah državnega sekretarja se predvideva, da bomo do leta 2030 prišli na 18 % kmetijskih površin pod ekološkimi, trenutno stanje je 11 %.
Glede na predvideni cilj je predvidenih 6 mio sredstev več, kot je bilo to do sedaj, v skupni masi okoli 70 milijonov evrov za celotno obdobje. Pri krepitvi verige bodo imela pomembno vlogo tudi investicijska sredstva – v tem in naslednjem programskem obdobju.
V Sloveniji imamo v veliki večini trajnostno kmetijstvo in v veliki večini proizvodov, ki bi lahko bili ekološki, niso pa certificirani. Po besedah Romana Žvegliča predsednika kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije smo po ekološkem kmetijstvu celo pred Avstrijo, ne pa statistično. Poleg tega teh produktov ne znamo ustrezno prodati.