Nestanovitno vreme z velikimi temperaturnimi nihanji je povezano s pogostimi neurji, ekstremnimi padavinami, žal tudi točo. Njene posledice na domačih vrtovih ali njivah pa so lahko uničujoče. Tako je bilo tudi v Podravju, kjer so zadnja neurja dodobra uničila številne kmetijske površine.
Ker je toča na neki način predvidljiv dejavnik, se morajo vrtičkarji proti njej ali po njej naučiti ukrepati. Nezaščitene gredice so po neurju z vetrom in točo najbrž videti bolj katastrofalno kot sadovnjak, vendar so na njih posledice največ enoletne.
O resnični škodi zaradi toče bomo lahko sklepali šele po dveh do treh dneh, ko se bodo rastline osušile. Medtem se mokrih rastlin ne dotikamo. Potem sledi zaščita.
Katere vrtnine je smiselno odpisati, katere pa ohraniti, ni odvisno le od njihovih lastnosti, temveč tudi od tega, v katerem delu sezone se je nad vrtom zneslo neurje.
To je ključen ukrep, ki ga izvedemo še preden režemo ali očistimo vrt. Rešujemo plodovke, ker imajo dobro razvit koreninski sistem in se dobro obraščajo. To je v celinski Sloveniji smiselno do srede julija, na Primorskem kak mesec dlje. Ključno je tudi, da uporabimo pripravke, ki rešujejo gnilobe.
Opomogle si bodo tudi korenovke, saj je večinoma prizadeto listje, koreni pa so skriti v zemlji. Dobro se obraste zelje, če še ni začelo sklepati glav, do konca julija se splača reševati visoki fižol, regenerira se tudi radič. Pri tem pa Pušenjakova odsvetuje uporabo bakra.
Druge vrtnine posejemo na novo, če je še čas. To velja predvsem za solatnice. Stare solatnice, ki jih je ujma le delno poškodovala in se dajo otrebiti, čim prej pojemo.