Kaj bo ostalo od nekdanjega “evropskega” Maribora?

 

Mariborov (vnovičen) poraz na gostovanju v Sežani je dokaz, da Tabor vijolicam preprosto »ne leži«. Tekma je potekala zelo podobno tistima iz lanske sezone. Maribor je držal žogo in ni vedel kaj sploh z njo storiti, med tem pa so Sežančani izkoristili vsako napako podprvakov, ki jih nikakor ni bilo malo. Kje se torej pojavljajo težave in ali je Mauro Camoranesi tip trenerja, ki zna te nekako že kronične težave v igri Maribora tudi anulirati?

Vratar brez izkušenj

Če začnemo pri vratarju Ažbetu Jugu… Gre za vratarja, ki ga je Maribor pred začetkom sezone pripeljal, kot zamenjavo za odhajajočega Kenana Pirića. Po 5. krogih Prve lige pa že lahko potrdimo skeptičnost navijačev ob tej potezi klubskega vodstva. Zakaj?  Jug je sicer igral pri velikanih, kot sta Bordeaux in Sporting Lisbon, a v osmih letih  pri omenjenih klubih ni dobil resne priložnosti, da bi svoj nedvomno velik potencial tudi unovčil. Potem pa se je pojavila ponudba Maribora. Vse lepo in prav, če bi slednji ob tem prodal Kenana Pirića, a ga (še) ni uspel. Pod črto imajo vijolice trenutno v kadru torej nepreverjenega Juga, kot številko ena, na klopi pa veterana Jasmina Handanovića. Nič presenetljivega, če ne bi na tribuno vsako tekmo pošiljali golmana, ki je reprezentant Bosne in Hercegovine in po izboru kultnega statističnega portala InStat  tretji najboljši vratar vseh državnih prvenstev nekdanje Jugoslavije. Kdo to razume? Verjetno le malokdo.

Nezanesljiva obramba

Težave v igri Maribora pa se ne odražajo le na vratarskem položaju, tudi v obrambi veliko stvari ne »štima«. “Flop” lanske sezone Špiro Peričić nadaljuje s svojo katastrofalno formo (včeraj je žogo iz slabega pol metra poslal mimo gola), bočna nogometaša Martin Milec in Mitja Viler pa nista več niti senci svojih najboljših časov. Dejansko Maribor aktivno igra le z enim igralcem v zadnji vrsti in to je Nemanja Mitrović. Klubsko vodstvo bi se lahko vprašalo, zakaj je pod Kalvarijo prišel lani odlični Ilija Martinović iz Aluminija in zakaj je v klubu še vedno Luka Uskoković, ki je v petih letih odigral pičlih 10 tekem. Camoranesija lahko predvsem skrbi podatek, da je Maribor nazadnje tekmo brez prejetega zadetka odigral 15. julija proti Bravu, v vmesnem času pa prejel gol na vsaki tekmi, tudi proti polprofesionalni ekipi Colerine FC, ki ga je izločil v prvem krogu kvalifikacij za Ligo Europa. Obramba bi torej težko bila slabša, kot je v tem trenutku.

Preštevilčna vezna linija

Klubi, ki imajo v svojih vrstah kar 13 igralcev sredine igrišča, so sila redki, a Maribor spada ravno mednje. V bistvu je vezna linija vijoličastih tako številna, da kvantiteta moštvu celo škodi. Ob tem pa se pojavlja vprašanje kaj v klubu še delajo Gregor Bajde, Felipe Santos in Rene Mihelič, ki ne pridejo niti med začetno dvajseterico zapisnika. Ironično je, da ne gre za nekvalitetne nogometaše, saj bi slednji z veliko verjetnostjo kjerkoli v Sloveniji igrali v prvi enajsterici. Zakaj pa ne v Mariboru? Ker je igralcev sredine igrišča preprosto preveč. Ob tem je nujno poudariti, da v sistemu klasičnih 4-4-2 ni prostora za enega najboljših posameznikov moštva Roka Kronavetra, saj »njegovega« položaja ofenzivnega vezista v tej postavitvi pač ni. Vezna linija je torej nadpovprečno dobra, manjka ji le dobre selekcije.

Kvaliteten, a neučinkovit napad

Ko govorimo o ofenzivnem delu Maribora je bil tam zmeraj prisoten Luka Zahović, sedaj pa pod Camoranesijem ni izgubil le mesta v začetni enajsterici, ampak je vsako tekmo prisiljen »obiskati« tribune Ljudskega vrta. Razlog za to se bojda skriva v tem, da je tik pred prestopom v tujino, a te govorice se pojavljajo že dober mesec, do realizacije prestopa pa (še) ni prišlo. Težko bi dejali, da ravno Zahović Mariboru manjka v napadu, saj Camoransi izbira med Jasminom Mešanovićem, Marcosom Tavaresom, Janom Mlakarjem in Rokom Kronavetrom, ki ga trener vidi kot »lažno devetico«. Napadalcem Maribora bi tako delali krivico, če bi dejali, da je napad nekvaliteten, prej nasprotno, a problem se pojavi pri realizaciji, ki nikakor ni na ustrezni ravni in to predvsem zaradi manka uporabnih žog, ki je posledica brezidejne vezne in luknjaste obrambne linije. Dober napad, z veliko neizkoriščenega potenciala torej.

Spremembe so nujne 

Maribor je v tem trenutku v nekakšni tranziciji, ki pa ne sme biti nikakršen izgovor za tako slabe predstave, kot smo jo z zornega kota vijolic spremljali proti Sežani. Pregovorno je najtežje kontinuirano osvajati točke proti »outsiderjem«, a na to se je treba prilagoditi. Če v kratkem ne bo sprememb, tako izven (beri: skrčenje in selekcija kadra), kot na igrišču, se bo nekdanji evropski »Zahovićev« Maribor sesul, kot »hišica iz kart«. Ker rezultatov že nekaj časa ni, izpad iz Evrope pa bo pustil okoli 3 milijone evrov čistega minusa, bi v klubu pravzaprav že morali goreti »rdeči alarmi«.  Večina krivde za te neuspehe pa bo (verjetno neupravičeno) uperjena v Zlatkovega naslednika Oliverja Bogatinova, ki je stopil v zares velike čevlje, ali tudi prevelike? Nov spodrsljaj v prvenstvu in pokalu bi to nedvomno potrdil.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj