Predsednik vlade Janez Janša je v svojem nagovoru poudaril pomen zadružništva v Sloveniji, kjer deluje že 150 let in še vedno živi. Zadružna zveza Slovenije kot krovna stanovska organizacija združuje 60 kmetijskih in gozdarskih zadrug, ki zaposlujejo 2.600 delavcev in v katere je združenih več kot 13.000 kmetov. “150 let je dolga doba, je čas, v katerem se marsikaj zgodi, se marsikaj rodi, umre, nastane in izgine.”

V nadaljevanju nagovora je spregovoril o preteklem letu, ki ga je zaznamovala epidemija novega koronavirusa. Številne države so imele velike težave z zagotavljanjem različnih surovin, tudi hrane. “V epidemiji smo se zavedali, da hrana ni produkt, ki je vedno dosegljiv, da gre za najbolj strateško surovino.” Zadružništvo je zato po mnenju predsednika vlade strateška dejavnost.

Ob tem je opozoril, da v Evropski uniji od lanske pomladi poteka razprava o t. i. strateški avtonomiji, v okviru katere poteka tudi razprava o evropski kmetijski politiki. Tisti, ki so ustanavljali Evropsko unijo, so se zavedali pomena hrane, kmetijstva in samooskrbe. Tista politika je eden od stebrov združene Evrope, ki je zagotovila, da evropska celina v času po drugi svetovni vojni ni stradala, da se je proizvajalo več hrane od potrošnje. Skupna kmetijska politika je, kot je poudaril predsednik vlade, prinesla tudi določene probleme.

Letos praznujemo 30. rojstni dan slovenske državnosti. Slovenski kmet je bil že na samem začetku tisti, ki je s svojim pogumom preko Unionske dvorane, Cankarjevega doma in Kongresnega trga z ustanovitvijo prve stanovsko neodvisne politične organizacije, slovenske kmečke zveze, oral ledino pri demokratizaciji Slovenije. Šele, ko je bila ta ledina zorana, so, kot je dejal premier, nastali pogoji za slovensko osamosvojitev. Ob tem je spomnil na Ivana Omana, dr. Ivana Pučnika in Franca Zagožna, ki se niso zavedali samo pomena svojega poklica in poslanstva, temveč tudi pomena širših razmer, pomena svobodnega demokratičnega življenja, ki omogoča, da je pošteno delo tudi pošteno plačano in nagrajeno.

Po mnenju predsednika vlade je tudi po tridesetih letih slika podobna. Slovensko podeželje in slovenski kmet je del zdrave politične Slovenije, ki se zaveda, da denar ne raste na drevesu. Da se je treba zelo potruditi za to, da se nekaj ustvari.

Predsednik vlade je ob koncu svojega nagovora zadružnikom zaželel uspešno delo na kongresu in veliko poguma, optimizma in zaupanja pri gradnji novih poslovnih modelov, ki se nakazujejo in, ki so jih zadružniki pogumno vključili v svoje programe, delo in izobraževanje. “S tem pristopom bodo šle stvari na bolje.”

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj