Danes obeležujemo svetovni dan voda, ki je tudi letos namenjen osveščanju o pomenu podzemnih voda in poteka pod sloganom Nevidno naredimo vidno. Zato smo današnjo rubriko Regionalna preteklost posvetili pomenu dravskih hidroelektrarn na gospodarski in družbeni razvoj Maribora in okolice.
Izgradnja verige hidroelektrarn v 20. stoletju je povsem spremenila zunanjo podobo in gospodarstvo Dravske doline med Dravogradom in Mariborom. Na Dravi sicer ni bilo veliko žag in mlinov, saj je bila prevelika in predivja, pač pa so bili nameščeni v velikem številu ob spodnjem toku dravskih potokov.
Zaradi velike vodnatosti in precejšnjega padca je na Dravi niz več, večinoma pretočnih hidroelektrarn. Leta 1918 so slovenski del reke Drave prvič zajezili – z izgradnjo hidroelektrarne Fala – in leta 1978 zadnjič – z izgradnjo hidroelektrarne Formin. V vmesnih šestdesetih letih pa so na njej, ob omenjenih dveh, zgradili še šest velikih hidroelektrarn.
Gradnja hidroelektrarne Fala, prve hidroelektrarne na reki Dravi, ki je bila hkrati tudi največja hidroelektrarna na območju Vzhodnih Alp, se je začela leta 1913. Do leta 1918, ko je hidroelektrarna Fala začela obratovati, je bil rečni tok po vsej dolžini Drave neoviran, zato je z območij, ki so bogata z lesom, po njej tekla splavarska transportna pot.
Obratovanje hidroelektrarne Fala je imelo velik vpliv na elektrifikacijo Slovenije. Spodbudila je tudi razvoj industrije v Mariboru. Z osmimi hidroelektrarnami na reki Dravi, s petimi malimi hidroelektrarnami ter štirimi sončnimi elektrarnami družba Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., ki danes deluje kot del skupine HSE, proizvede skoraj četrtino vse slovenske električne energije. Pomen vode za človeštvo je poleg neprecenljiv torej tudi v povsem eksistencialnem smislu, zato je bil že leta 1992 22. marec, predlagan za mednarodni dan voda, ki je namenjen opozarjanju širše svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov.