Gospodarstvo še vedno čuti posledice trajajoče epidemije covid-19. Zato na GZS izpostavljajo, da je nujno podaljšati in do določene mere spremeniti nekatere že obstoječe ukrepe, kot so čakanje na delo, skrajšani delovni čas, povračilo nekritih fiksnih stroškov, temeljni dohodek ter povračilo oz. kritje stroškov karantene ter odsotnosti zaradi višje sile.
Nujno naj bi bilo potrebno tudi podaljšanje ukrepov, ki naslavljajo oteženo likvidnostno situacijo v prizadetem delu gospodarstva, kot so moratoriji na kredite in poroštvena shema za nova posojila. Pri določenih ukrepih na GZS predlagajo tudi izboljšave, kot je npr. črtanje omejitve zneska na zaposlenega pri povračilu nekritih fiksnih stroškov ter upoštevanje specifičnosti velikega števila podjetij, ki opravljajo več kot zgolj eno dejavnost.
Pomagati tistim, ki jih je epidemija najbolj prizadela
Poseben poudarek je vsekakor potrebno nameniti gostinstvu, turizmu, industriji srečanj ter z njimi povezanimi dejavnostmi, kot je npr. dobaviteljska veriga HORECA. Med posebnimi ukrepi za dejavnosti gostinstva in turizma (ter povezane dejavnosti) bi bilo potrebno podaljšati možnost koriščenja turističnih bonov, ki bi ga veljalo razširiti na več sektorjev ter kritje škode zaradi odpisa zalog, ki jim je potekel rok trajanja v verigi HORECA. GZS predlaga tudi uvedbo športno – rekreativnega bona in kulturnega bona ter posebno pomoč za industrijo srečanj.
Kot nov ukrep, namenjen najbolj prizadetim subjektom, na GZS predlagajo povračilo izgube prihodkov podjetjem, ki so morali zaradi omejevalnih ukrepov prekiniti ali zmanjšati obseg svoje dejavnosti, v višini 20 odstotkov izgube prihodkov od prodaje v letu 2020 v primerjavi z letom 2019.
Med ukrepe, ki jih morajo biti deležne vse dejavnosti, pa pri GZS predlagajo še podaljšanje subvencij za prejemnike minimalne plače na celotno leto 2021, odlog in pomoč pri izplačilu regresa ter pomoč podjetjem pri nakupu zaščitne opreme in izvajanju testiranj. “Nenazadnje pa predlagamo tudi oprostitev vračila prejetih pomoči, ki so jih podjetja prejela v prvem valu epidemije ter možnost individualne obravnave subjektov, ki so jim določeni izredni poslovni dogodki (večje investicije ipd.) pomembno izkrivili poslovni rezultat in kot posledica tega niso izkazali zadostnega padca prihodkov, zaradi česar bi morali, po naši oceni neupravičeno, vračati prejeto pomoč,” so zapisali na Gospodarski zbornici Slovenije.