V skladu z novelo zakona o minimalni plači iz decembra 2018 bo z januarjem 2021 uveljavljena nova formula za njen izračun, in sicer bo morala biti za 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Člani strateškega sveta Gospodarske zbornice Slovenije so se zavezali, da minimalne plače ne dvigujejo, saj naj bi njen dvig ogrozil številna delovna mesta. Delo bi lahko izgubilo najmanj 8000 pa vse do 30.000 zaposlenih.
Delodajalci si ne želijo dviga minimalne plače from Net TV on Vimeo.
Koronakriza je že dobra zamajala slovensko gospodarstvo. Zmanjšanje bruto domačega proizvoda (BDP) v drugem četrtletju za 13 odstotkov, napovedana odpuščanja, nižanje plač in močan upad investicij je zgolj vrh ledene gore.
Povprečna mesečna bruto plača se je v tem obdobju najbolj znižala v dejavnosti gostinstvo: za marec (977 EUR) je bila za skoraj 21 % nižja od plače za februar. V kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih je bila plača nižja za 11 odstotkov. V drugih dejavnostih 7,4 odstotka manjša in v predelovalni industriji 7,3 odstotka manjša. V prometu in skladiščenju pa za 4 odstotke manjša plača.
V javnem sektorju so bile povprečne bruto plače za marec, april, maj in junij 2020 višje od povprečne bruto plače za februar 2020, k čemur lahko pripišemo številne dodatke za zaposlene v zdravstvu in oskrbi v domovih za starejše.
In kljub nižjim plačam, se člani strateškega sveta gospodarske zbornice Slovenije zavzemajo, da se v letu 2021 minimalne plače ne bodo višale. Spomnimo – leta 2011 je bila minimalna plača 748, 10 eur bruto, letos pa 940,58 evrov bruto. Z januarjem 2021 bi se uveljavila nova formula za izračun minimalne plače, in sicer bo morala biti za 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Višina minimalnih življenjskih stroškov bo objavljena v Uradnem listu, najkasneje v roku 3 mesecev po spremembi zneska minimalnih življenjskih stroškov. V obrtni zbornici trdijo, da izračuni v danem trenutku še niso pripravljeni, pričakovali pa bi, da bi bila minimalna plača v letu 2021 višja kot letos.
Številni gospodarstveniki so zaskrbljeni zaradi dviga minimalne plače, saj je merjena po kupni moči, za 170 evrov višja od povprečja EU in za 300 evrov višja kot v štirih primerljivih srednjeevropskih državah, ki so naše gospodarske tekmice. Po besedah glavnega ekonomista pri Analitiki gospodarske zbornice Slovenije Bojana Ivanca se je minimalna plača vseskozi krepila hitreje od povprečne plače, to razmerje pa je prav v Sloveniji najvišje v EU.
Člani strateškega sveta so se strinjali, da je nujno najti rešitev problematike minimalne plače, ki bo dolgoročno dobra za državo. Predlagali so, da se zamrznitev uveljavitve novele zakona o minimalni plači za dve leti zapiše v naslednji protikoronski zakon.
