V času, ko lokalno pridelana hrana ni več zgolj modna muha, pač pa zaradi negotovih razmer tudi nuja, smo Slovenci še toliko bolj ponosni na žival, ki je tesno prepletena s slovensko tradicijo. Ne govorimo o Lipicancih ali Človeški ribici, pač pa o drobni delovni žuželki, brez katere bi bil svet verjetno videti precej drugače.

Priden kot čebela. Ta fraza morda še najbolje opisuje naš odnos do teh žuželk, ki imajo kljub svoji majhnosti moč spreminjati naravo. Biti priden kot čebela je pozitivna lastnost, ki jo radi pripisujemo najbolj delovnim posameznikom. Veliko delavnosti in ljubezni do svojega poslanstva premorejo tudi čebelarji, ki jih v Sloveniji ne manjka.

Čebelarji, ki dobro skrbijo za svoje čebelje družine, lahko uživajo v sladkem medu, ki ga dajejo te neutrudne delavke. A pot do medu ni tako enostavna, kot je morda videti. Čebelarstvo terja predanost in nenehno skrb za svoje čebele. In kako sploh postaneš čebelar?

Eden prvih korakov v čebelarstvo je seveda pridobitev čebelje družine. A samo to ni dovolj, da bi lahko uživali v doma pridelanem medu. Čebelarji namreč le malokdaj počivajo, saj delo s čebelami zahteva kar nekaj predanosti.

Za manj izkušene čebelarje in tiste, ki bi radi o čebelarjenju vedeli še več ter izmenjevali izkušnje z drugimi, je v Sloveniji na voljo veliko čebelarski društev, ki z veseljem sprejemajo nove člane.

Čebelarje veseli, da njihovo delo in trud vse bolj cenijo tudi potrošniki. Tistih, ki kupujejo med praktično neznanega izvora in vprašljive kvalitete, je vse manj.
Slovenija je sicer edina članica Evropske unije, ki je svojo avtohtono čebelo zaščitila, kar pomeni, da se pri nas ne sme gojiti čebel drugih ras.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj