V času, ko vse bolj govorimo o digitalizaciji in uporabi sodobnih tehnologij v vseh sferah poslovnega življenja, se sejmi na prvi pogled zdijo ostanek zgodovine, ki počasi izumira. Da to povsem ne drži, se je pokazalo v epidemičnem času, ko številni podjetniki še kako pogrešajo sejme, na katerih lahko predstavijo svojo ponudno, se srečajo s poslovnimi partnerji in najbolj neposredno nagovorijo potencialne stranke.
Predstaviti svojo ponudbo na sejmu ni samo stvar navade ali prestiža, pač pa za mnoga podjetja še vedno odlična priložnost za razvoj prepoznavnosti blagovne znamke in pospeševanje prodaje. Izbruh koronavirusa je pred sejemsko dejavnost postavil številne izzive in od sejmarjev, morda celo nekoliko prehitro, zahteval digitalizacijo in skok v prihodnost. In čeprav so nekatere izkušnje in pridobitve epidemičnega obdobja koristne, pa se virtualni sejmi ne morejo primerjati s pravo sejemsko izkušnjo.
Po dolgih mesecih zaustavitve sejemske dejavnosti, podjetja vse bolj nestrpno pričakujejo sprostitev dejavnosti. Izkazalo se je, da razstavljalci vse bolj pogrešajo tovrstne dogodke.
Sejemska dejavnost spada v takoimenovano industrijo srečanj. Gre za panogo, ki se je zaprla najhitreje in se odpira najkasneje. Kakšne posledice bo dejavnost utrpela je zaenkrat še nehvaležno napovedovati, dejstvo pa je, da okrevanje ne bo kratko. Rešitev bo kot kaže le v trdem delu.
Epidemija je poleg težav prinesla tudi nekatere priložnosti. Zdi se, da se je zavedanje o pomenu zdravja, lokalne samooskrbe in zelene prihodnosti okrepilo. Prav na teh stebrih bi lahko temeljila prihodnost sejemske dejavnosti.
