Drobci, ki pomagajo sestaviti zgodbo železnodobnega gradišča
Slovenski in ameriški arheologi, skupaj z ameriškimi študenti, so drugo sezono raziskovali železnodobno naselbino na hribu Baba nad Slavino pri Postojni. V okviru Poletne šole arheologije so raziskovali drobne najdbe, ki pripomorejo k sestavljanju zgodbe o naselju.
Našli so številne zanimive predmete, med njimi bronasto zaponko in rimski srebrnik iz 1. stoletja pr. n. št. Arheolog Boštjan Laharnar iz Narodnega muzeja Slovenije pojasnjuje, da te najdbe potrjujejo domnevo o opustitvi gradišča sredi 1. stoletja pr. n. št. Domneva temelji na starejših naključnih najdbah, nedavno najdene drobne najdbe pa to tezo potrjujejo, saj mlajših najdb ni.
Najdbe
Med najdenimi predmeti so poleg zaponke in srebrnika tudi odlomki posod v železnodobni tradiciji, železen nožiček in fragmenti drugih železnih predmetov. Najdbe vključujejo tudi del keramičnega ognjiščnega svitka. Ti artefakti kažejo na stike med domačini in rimskimi trgovci, ki so imeli postojanko na najdišču Mandrga na Razdrtem.
Izkopavanja
Izkopavanja so se osredotočila na manjšo vrtačo, kjer je nekoč stala stavba, verjetno kovačija. Ostanki zidov iz peščenjakovih plošč, velik podporni kamen za leseni steber in več tlakovcev, ki so jih nasuli zaradi izravnave terena, so potrdili tezo o obrtni dejavnosti na tem območju. Med raziskavami so odkrili tudi odlomke amfor.
Opustitev naselbine
Ena od teorij pravi, da je bila naselbina opuščena v času Gaja Julija Cezarja, ki je imel štab v bližnji Akvileji. Tam je novačil vojake med domačini, kar je povzročilo upor in rimsko vojaško posredovanje, ki je verjetno privedlo do uničenja naselja. Druga možnost je, da je bilo uničeno pod Cezarjevim naslednikom Oktavijanom, poznejšim prvim rimskim cesarjem Avgustom, ko je vodil vojaški pohod v Ilirik.
Sodelovanje in pomen
Projekt vključuje Narodni muzej Slovenije, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Park vojaške zgodovine Pivka in Univerzo Oshkosh iz Wisconsina. V raziskavah sodeluje šest študentov arheologije iz Wisconsina, ki so se pridružili dvema profesorjema. Poletna šola arheologije, ki je trajala štiri tedne, je pomemben korak k boljšemu razumevanju notranje organizacije naselja. Raziskave so pokazale, da je bilo naselje natančno strukturirano v četrti, z bivalnim in obrtnim delom ter kalom za zbiranje vode.
Po Laharnarjevih besedah so te raziskave med redkimi izključno raziskovalnimi izkopavanji v Sloveniji. Večina izkopavanj je namreč reševalnih in se začne ob najdbah med gradbenimi projekti. Projekt je tudi dober primer sodelovanja z lokalno skupnostjo. Sodelujoči z univerze Oshkosh bivajo na turistični kmetiji v Slavini, izkopavanja pa potekajo na zemljišču, ki ga je prijazno dovolil lokalni prebivalec. Arheologi za vaščane pripravijo tudi predstavitev poteka izkopavanj in najdb, s čimer ozaveščajo domačine o pomenu arheološke dediščine.
Najdbe z Babe bodo trajno shranjene v Notranjskem muzeju Postojna, medtem ko večje najdbe, kot je zakladna najdba rimskih in keltskih novcev, hrani Narodni muzej Slovenije.
