Svetovni dan živali, ki ga obeležimo vsako leto 4. oktobra, je namenjen ozaveščanju o živalih za dvig statusa in dobrobiti živali s ciljem, da bi svet, v katerem živimo, postal prijaznejši in varnejši za vse živali. Ozaveščanje javnosti ob svetovnem dnevu živali je usmerjeno na vso družbo in ne izključno na lastnike živali. Svetovni dan živali sicer obeležujemo od leta 1931.
V Sloveniji ogroženih več kot 2.000 živalskih vrst
Namen svetovnega dneva živali je ljudi opozoriti na zaskrbljujoč položaj ogroženih živalskih vrst ter jih tako opomniti na pomembno vlogo živali v našem vsakdanjem življenju in pri ohranjanju pestrosti življenjskih okolij. Vendar je tudi v Sloveniji mnogo živalskih vrst kljub njihovi veliki pestrosti ogroženih. Raznovrstnost živega sveta najbolj ogrožajo posegi v naravna območja, opuščanje košnje suhih travišč, paše, opuščanje visokodebelnih sadovnjakov, intenzivna kmetijska dejavnost z gnojenjem in kemičnimi škropivi, vnos tujerodnih vrst itd. Najbolj so ogrožene dvoživke.
Med drugim je ogroženih tudi 35 % vrst dnevnih metuljev. Favna slovenskih metuljev je sicer glede na površino države med najbogatejšimi v Evropi, saj šteje kar okoli 3.200 različnih vrst metuljev, a se je njihova populacija v zadnjih petindvajsetih letih zmanjšala kar za 60 %. Poglavitni vzroki so intenzivna raba travniških površin (baliranje trave še preden travnik zacveti), zaraščanje in izsuševanje.
V slovenskih priimkih kar 115 živali
Iz živalskih poimenovanj so nastali tudi številni slovenski priimki. Okoli 40.000 prebivalcev Slovenije ima priimek, ki je nastal iz poimenovanja za žival. Najpogostejša sta Kos (3.900) in Golob (3.850), Medvedov je nekaj čez 2.200, Mačkov in Jelenov pa po 1.500. Med pogostimi so še Jereb, Čuk, Jazbec, Volk in Strnad.
